Jedro

Iz določb ZP-1 ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožba storilca prekrška se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 24. 1. 2009, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da sodišče v izreku izpodbijanega sklepa ne navaja za kolikšen čas mu preneha veljavnost vozniškega dovoljenja in zato izreka ne more preizkusiti. Tako kot je izrek zapisan, mu prenehanje velja za nedoločen čas, lahko tudi za več let. Prav tako iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti časa trajanja prenehanja in pogojev za ponovno pridobitev. Podredno pa uveljavlja zastaranje prekrška, storjenega dne 8. 1. 2007 po sodbi o prekršku Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, saj so od storitve prekrška pretekla več kot 4 leta.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je prvostopno sodišče ugotovilo, da so storilcu bile s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 19. 9. 2008, ki je postala pravnomočna 4. 11. 2009, izrečene 3 kazenske točke in s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Šentjurju z dne 7. 4. 2010, ki je postala pravnomočna 11. 1. 2011, izrečenih skupno 15 kazenskih točk, vse za prekrške storjene z motornim vozilom B kategorije. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 24. 1. 2009, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Takšno posledico namreč predpisuje III. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (ZP-1).

Vsebina izreka sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v ZP-1 ni izrecno predpisana, medtem ko vsebino obrazložitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja določa I. odst. 202. a čl. ZP-1. Iz določb ZP-1 tako ni mogoče zaključiti, da bi moralo sodišče v izreku ali obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja navesti, za koliko časa se izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pojasniti pogoje za ponovno pridobite vozniškega dovoljenja. Opredelitev časa trajanja ukrepa je potrebna le v primerih, ko sodišče imetniku tujega vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, ker VIII. odst. 22. čl. ZP-1 določa, da se takšna prepoved izreče za dobo do enega leta. Kot pravilno ugotavlja storilec v pritožbi izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja velja za nedoločen čas, vse dokler storilec ponovno ne opravi vozniški izpit za tisto ali tiste kategorije motornih vozil, s katerimi je dosegel predpisano število kazenskih točk. V I. odst. 148. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) pa je določeno, da oseba, ki ji je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške, lahko pridobi novo vozniško dovoljenje po šestih mesecih od izvršitve odločbe, če ji je izrečeno prenehanje prej kot v dveh letih od ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja, pa po enem letu od izvršitve odločbe, pogoj za pridobitev novega vozniškega dovoljenja pa je, da taka oseba ponovno opravi vozniški izpit. Ker so posledice in pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja predpisani z zakonom in ker I. odst. 202.a čl. ZP-1 ne določa, da bi sodišče vsebino teh zakonskih določb moralo povzeti v obrazložitvi sklepa, s katerim storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, so pritožbeni očitki o zatrjevani kršitvi neutemeljeni. Neutemeljeno pa storilec uveljavlja tudi zastaranje prekrška, ki ga je storil dne 8. 1. 2007. Res so od storitve tega prekrška pretekla že 4 leta, vendar je zastaranje pregona (42. čl. ZP-1) za omenjeni prekršek nehalo teči s pravnomočnostjo sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. Do zastaranja izvršitve (44. čl. ZP-1) stranske sankcije kazenskih točk po tej sodbi o prekršku pa tudi ni moglo priti, saj je ta stranska sankcija bila izvršena z vpisom treh kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (III. odst. 163. čl. ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi I. odst. 147. čl. ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.