Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik mora razpolagati z določenim premoženjem ali pa mora imeti dovolj visoke dohodke, da bodo lahko terjatve upnikov vsaj delno poplačane, ali pa mora obstajati vsaj možnost odpusta obveznosti, da bi bil lahko dosežen namen stečajnega postopka.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika.
2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil zaradi kršitve 50. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Glavni argument pritožnika je, da bi moralo sodišče na podlagi 50. člena ZFPPIPP po vloženem predlogu za začetek stečajnega postopka ugotavljati le, ali predlagatelj izpolnjuje pogoje za začetek osebnega stečaja. Teh pogojev ni ugotavljalo, temveč se je le pavšalno sklicevalo na namen stečajnega postopka in tako na podlagi tega zavrnilo predlog. Prav tako v nadaljevanju pritožnik navaja, da je sicer bil obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba pa ni bila izbrisana iz kazenske evidence zaradi kasnejše obsodbe in izrečene enotne kazni zapora nad 15 let. V zvezi s tem opozarja na kršitev 14. in 22. člena Ustave, ker mu zakon preprečuje izbris pravnomočnih obsodb, s tem pa mu ni omogočen odpust obveznosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Najprej višje sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi ne navaja, da bi bil v tem postopku lahko dosežen osnovni namen stečajnega postopka, ki je v prvi vrsti poplačilo upnikov. Osnovni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja, je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen ZFPPIPP). Drugače pa je določeno za primer, da je prišlo do odpusta obveznosti. To pomeni, da mora dolžnik razpolagati z določenim premoženjem ali pa mora imeti dovolj visoke dohodke, da bodo lahko terjatve upnikov vsaj delno poplačane, ali pa mora obstajati vsaj možnost odpusta obveznosti, da bi bil lahko dosežen namen stečajnega postopka. To je ustaljena sodna praksa (prim. VSL sklep Cst 289/2011, Cst 46/2013, Cst 47/2014, Cst 110/2013 in Cst 371/2014). Sodišče prve stopnje je iz podatkov kazenske evidence (IKE) ugotovilo, da dolžnik ne bo mogel doseči niti tega sekundarnega namena - odpusta obveznosti, saj obstaja ovira za odpust obveznosti, zaradi katere predlogu za odpust obveznosti ne bi ugodilo. Pri tem je bilo sodišče prve stopnje vezano na uradne podatke kazenske evidence (prim. 1. točka 399. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Ni utemeljeno pritožbeno izvajanje, da predstavlja kazen, ki mu je bila izrečena za kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu, le manjši del kazni znotraj enotne izrečene kazni (večji del predstavljajo kazni zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo). To velja tudi za pritožbeno navedbo, da je razlog za takšno stanje v tem, da je bila dolžniku kasneje izrečena še kazen zapora za čas nad 15 let, zato (zaradi izreka enotne kazni zapora nad 15 let) ne more priti do izbrisa obsodbe, ki pomeni oviro za odpust obveznosti (prim. peti odstavek 82. člena Kazenskega zakonika - KZ-1). ZFPPIPP izrecno določa, da je ovira za odpust obveznosti predkaznovanost v smislu 1. točke 399. člena, pri čemer za ta postopek ne more biti pomembno, zakaj do izbrisa ni prišlo. Tudi sicer višje sodišče ugotavlja, da je bil dolžnik po letu 1991 (izdaja nekritega čeka) še večkrat obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu (glej IKE glede sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I K 53747/10 z dne 25. 10. 2013, ki je pravnomočna, in s katero je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje požiga in goljufije, ki sta tudi kaznivi dejanji iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP). Sodišče v tem delu torej z razlago zakona ni kršilo 14. in 22. člen Ustave niti zakonska ureditev v tem delu ni v nasprotju z Ustavo; zakon le različne dejanske stanove različno ureja.
5. Namena stečajnega postopka v obravnavani zadevi ni mogoče doseči, od njega nima dolžnik nobenega upoštevnega pravnega interesa oziroma koristi, pri čemer višje sodišče še dodaja, da je dolžnik tudi na prestajanju kazni zapora, z izvedbo stečajnega postopka se njegov položaj v nobenem primeru ne bo izboljšal, edini učinek tega postopka bo obremenjenost proračuna sodišča v zvezi s stroški stečajnega postopka, kar ne bo ničemur koristilo.
6. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.