Jedro

Predlagatelja nista jasno in konkretno navedla oziroma izpostavila spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče, in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Zgolj omemba besedne zveze "vprašanje pravočasnosti podaje predloga za obnovo postopka" temu ne zadosti.

Poleg tega se navedbe nanašajo neposredno na odločanje tožene stranke, za presojo katerega je pristojno Upravno sodišče, ne pa na stališča v sodbi, ki bi jih v okviru revizijskih razlogov lahko obravnavalo Vrhovno sodišče.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep Upravne enote Ljubljana, št. 330-1681/2019-4 z dne 19. 6. 2019 (v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 33008-162/2019/3 z dne 7. 11. 2019). Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ v izreku odločil, da se ugodi predlogu A. A. (stranke z interesom v upravnem sporu) za obnovo postopka št. 330-415/2019, ki je bil končan 15. 2. 2019 s pravnomočno odločbo št. 330-415/2019-5, v obsegu, da se postopka kot stranka udeležuje tudi predlagatelj in da se glede na nove dokaze ugotovi pravilen obseg zaščitene kmetije.1 Pritožbeni organ je pritožbi tožnikov delno ugodil in sklep o obnovi odpravil v delu, ki se nanaša na nova dejstva in nove dokaze (obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), v preostalem delu (glede obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP) pa je pritožbo zavrnil. 2. Sodba Upravnega sodišča temelji na stališču, da je bila obnova upravnega postopka dovoljena na predlog stranke z interesom v upravnem sporu, ker mu ni bila dana možnost udeleževati se postopka kot stranka ali stranski udeleženec. Sodišče je glede na obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP presodilo, da je bil predlog vložen pravočasno.

3. Tožnika (v nadaljevanju predlagatelja) sta zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelja nista zadostila. V predlogu za dopustitev revizije sta namreč navajala, da je ostalo nerešeno pravno vprašanje, od rešitve katerega je mogoče pričakovati zagotovitev pravne varnosti in enotno uporabo prava, ker da sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem še ni, praksa Upravnega sodišča pa ni enotna. Pri tem pa nista jasno in konkretno navedla oziroma izpostavila spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče, in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Zgolj omemba besedne zveze "vprašanje pravočasnosti podaje predloga za obnovo postopka" temu ne zadosti. Prav tako nezadostne so pavšalne navedbe, da naj bi odločitev in nepravilna interpretacija tožene stranke pomenila kršitev, ki je Vrhovno sodišče ne more spregledati, ker da posega v pravico strank do pravnega sredstva, kot tudi navedba, da gre za vprašanje, ki se nanaša na primere, ko bi pritožbeni organ toleriral napačno interpretacijo predhodnih organov s tem pa zmanjšal možnost ugovorov in pravnih sredstev. Poleg tega se te navedbe nanašajo neposredno na odločanje tožene stranke, za presojo katerega je pristojno Upravno sodišče, ne pa na stališča v sodbi, ki bi jih v okviru revizijskih razlogov lahko obravnavalo Vrhovno sodišče. Predlagatelja tudi nista izkazala trditve o neenotni sodni praksi Upravnega sodišča in sta jo v zaključku predloga celo negirala z navedbo, da je ne moreta predložiti, ker je ni.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

1 Predlagatelj je predlogu priložil sklep o dedovanju, iz katerega izhaja, da je solastnik nekaterih zemljišč, ki so bila vključena v zaščiteno kmetijo.