Jedro

Po uveljavitvi stanovanjskega zakona vložena tožba na izselitev iz stanovanja pa ni več spor o stanovanjski pravici (če v stanovanjskem zakonu ni drugače določeno), temveč spor premoženjskopravne narave. V takšnem sporu pa je po 3. odstavku 382. člena ZPP pravica do revizije omejena in je odvisna od (napovedane) vrednosti spornega predmeta, v tej pravdni zadevi predpisane glede na začetek spora - 23.4.1992 - v prehodnih določbah novel ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 20/90 in Uradni list RS, št. 55/92 v znesku 8.000,00 SIT.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnikov, da mora toženka izprazniti stanovanje v njuni hiši ter ga predati tožnikoma. Sodišče druge stopnje pa je, ko je reševalo pritožbo tožnikov proti takšni sodbi, sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbenemu zahtevku na izselitev ugodilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Toženka je na podlagi prej veljavnega zakona o stanovanjskih razmerjih pridobila na spornem stanovanju stanovanjsko pravico, ta okolnost pa lastnika stanovanja zavezuje k sklenitvi najemne pogodbe po stanovanjskem zakonu. Vse to pa ob ugotovljenem dejanskem stanju ne dopušča zahtevka, kakršnemu je pritožbeno sodišče ugodilo. Zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da bo pritožba tožeče stranke zavrnjena in sodba sodišča prve stopnje potrjena.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je tožbo na izpraznitev stanovanja vložila dne 23.4.1992, torej že v času veljavnosti stanovanjskega zakona (velja od 19.10.1991 dalje, po objavi v Uradnem listu RS, št. 18/91). Po uveljavitvi stanovanjskega zakona vložena tožba na izselitev iz stanovanja pa ni več spor o stanovanjski pravici (če v stanovanjskem zakonu ni drugače določeno), temveč spor premoženjskopravne narave. V takšnem sporu pa je po 3. odstavku 382. člena ZPP pravica do revizije omejena in je odvisna od (napovedane) vrednosti spornega predmeta, v tej pravdni zadevi predpisane glede na začetek spora - 23.4.1992 - v prehodnih določbah novel ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 20/90 in Uradni list RS, št. 55/92 v znesku 8.000,00 SIT.

Po določbi 2. odstavka 186. člena ZPP mora tožeča stranka, kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi. Navedba vrednosti je potrebna tudi zaradi uporabe določbe 382. člena ZPP in v okviru zagotovitve pravice do revizije predstavlja obvezno sestavino tožbe. Poleg navedenega načina zagotovitve pravice do revizije (predvideva ga tudi določba 1. odstavka 40. člena ZPP), je zakonsko predviden le še način iz 3. odstavka 40. člena ZPP - ob očitno prenizko ali previsoko navedeni vrednosti spornega predmeta - ko se sodišče samo še pred začetkom obravnavanja glavne stvari prepriča o pravilnosti navedene vrednosti. To je upoštevno tudi tedaj, kadar tožena stranka navedbi vrednosti spornega predmeta ugovarja. Iz podatkov spisa je sicer razvidno, da je tožena stranka napovedani vrednosti spornega predmeta v znesku 4.000,00 SIT ugovarjala, vendar pa sodišče po določbi 3. odstavka 40. člena ZPP ni postopalo. Obvelja torej v tožbi navedena vrednost spornega predmeta v znesku 4.000,00 SIT.

V obravnavanem primeru se je torej postopek začel (185. člen ZPP) v času veljavnosti novele ZPP iz leta 1990, ki velja od 21.4.1990 dalje s predpisano mejno vrednostjo spornega predmeta v znesku 8.000,00 SIT. Ker te vrednosti v znesku 4000,00 SIT napovedana vrednost spornega predmeta v tožbi ne presega, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči. Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).