Jedro

Odločitev o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval, ne sodi v izrek, temveč kvečjemu v obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka. Poleg tega prevzem postopka s strani dedičev ni edini zakonsko predpisan razlog za nadaljevanje postopka. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, bodisi ko jih sodišče (s sklepom) pozove, naj to storijo. Krčenje zakonsko predpisanih možnosti za nadaljevanje prekinjenega postopka zgolj na enega, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni dopustno.

Za nadaljevanje prekinjenega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen, temveč lahko sodišče k prevzemu postopka pozove, brž ko je sestavljena smrtovnica, iz katere bo razvidno, kdo so dediči, pogoj je le, da dedičem vroči poziv k prevzemu postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem (tj. glede odločitve o prekinitvi postopka) se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, ker je toženec, ki ga v postopku ni (več) zastopal odvetnik, umrl (I. točka izreka), in sklenilo, da se bo nadaljeval, ko bodo dediči prevzeli postopek (II. točka izreka).

2. Stranski intervenient v pravočasni laični pritožbi kot bistveno navaja le, da je treba postopek nadaljevati brez čakanja na zapuščinski postopek, saj je toženec vse vloge v spis vložil s svojim podpisom. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Smrt stranke, ki je v postopku ni zastopal odvetnik, je eden izmed taksativno naštetih razlogov, ob nastopu katerega pride do prekinitve postopka po samem zakonu (1. točka 205. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je podatek, da je toženec umrl (kar je izhajalo iz vrnjene sodne pošiljke), preverilo z vpogledom v Centralni register prebivalstva ter se tako na ustrezen način prepričalo (1) o resničnosti tega podatka. Ker je toženec odvetniku X, ki ga je del postopka zastopal, odpovedal pooblastilo (list. št. 419 v spisu), je nastopila taka dejanska situacija, ki ex lege pomeni prekinitev postopka. Deklaratorna odločitev sodišča, zapisana v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, je zato pravilna. Pritožbeno sodišče je pritožbo v tem delu zavrnilo in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep v tem delu potrdilo.

5. Pač pa pritožbeno sodišče sodi, da ni pravne (procesne) podlage za odločitev, kakršna izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Odločitev o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval, sploh ne sodi v izrek, temveč kvečjemu v obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka. Poleg tega prevzem postopka s strani dedičev ni edini zakonsko predpisan razlog za nadaljevanje postopka. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, bodisi ko jih sodišče (s sklepom) pozove, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP). Krčenje zakonsko predpisanih možnosti za nadaljevanje prekinjenega postopka zgolj na eno, kot izhaja iz II. točke izpodbijanega sklepa, ni dopustno, zato je pritožbeno sodišče ta del sklepa v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo.

6. Pritožbeno sodišče zgolj opozarja, da za nadaljevanje tega postopka ni treba čakati, da bo sklep o dedovanju pravnomočen, temveč lahko sodišče k prevzemu postopka pozove, brž ko bo sestavljena smrtovnica, iz katere bo razvidno, kdo so dediči (2), pogoj je le, da dedičem vroči poziv k prevzemu postopka.

(1) Glej Rijavec, V., V komentarju ZPP, 2. knjiga, str. 286, točka 4. (2) Ker so dedi či v pravni položaj svojega prednika vstopili že s trenutkom njegove smrti, je sklep o dedovanju, ki določa, kdo so dedi či po umrlem, le deklaratorne narave. Dedič ne bo zgolj tisti, ki se bo dedovanju odpovedal. Več glej v Rijavec, V., ibidem, str. 313 in 314, 9. točka.