Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeni organ o tožnikovi pritožbi ni odločil v roku iz drugega odstavka 40. člena ZKme-1, odločil pa tudi ni na novo zahtevo. Ker veliko število nerešenih zadev pri organu, ki bi moral odločiti o pritožbi, ni opravičljiv razlog za zamudo, je tožba zaradi molka organa utemeljena.
Tožbi se ugodi in se toženi stranki naloži, da v roku 60 dni izda upravni akt, s katerim bo odločila o pritožbi tožeče stranke z dne 8. 11. 2011 zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33111-67/2011 z dne 19. 10. 2011. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR, povečane za DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Z odločbo št. 33111-67/2011 z dne 19. 10. 2011 je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja kot prvostopenjski organ zavrnila vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za: Izgradnja objekta za predelavo sadja in zelenjave ter nakup pripadajoče tehnološke opreme.
Tožnik vlaga tožbo zaradi molka drugostopenjskega upravnega organa. V tožbi navaja, da je zoper zgoraj navedeno odločbo dne 8. 11. 2011 vložil pritožbo, ki jo je tožena stranka prejela dne 9. 11. 2012. Tožena stranka pa na podlagi 40. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) o pritožbi ni odločila v štirih mesecih od dneva vložitve pritožbe, zaradi česar je tožnik dne 15. 10. 2012 na toženo stranko naslovil urgenco, da naj v roku 8 dni odloči o vloženi pritožbi. Tožena stranka je v dopisu z dne 22. 10. 2012 odgovorila, da zaradi velikega števila nerešenih pritožb in reševanja po vrstnem redu, o pritožbi ne more odločiti v zakonskem roku. Tožnik v zvezi s tem izpostavlja, da navedene okoliščine ne izkazujejo opravičljivih razlogov, ki bi preprečevali izdajo odločbe o pritožbi (tako tudi sodba IV U 274/2011). Tožena stranka tudi po ponovni urgenci tožnika z dne 11. 3. 2013 pritožbe tožnika ni obravnavala prednostno. Ker so glede na navedeno izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa, sodišču predlaga, da tožbi ugodi in toženi stranki naloži, da mora v roku 15 dni odločiti o zadevi in izdati odločbo o pritožbi z dne 8. 11. 2011, ki jo je tožnik vložil zoper odločbo Agencije z dne 19. 10. 2011. Priglaša tudi stroške postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je pritožbo tožnika zoper odločbo z dne 19. 10. 2011 prejela dne 6. 1. 2012 in da rok za odločitev o pritožbi teče od dneva, ko prejme popolno pritožbo in dokumente, ki se tičejo zadeve. Če o pritožbi stranke ni odločeno v štirih mesecih od vložitve pritožbe, lahko stranka postopa po določbah zakona, ki ureja upravni spor. Navaja, da pritožbe rešuje po vrstnem redu in je od 883 zadev, prejetih pred konkretno pritožbo, še približno polovica zadev nerešenih. Sodišču predlaga, da ji rok za izdajo drugostopenjske odločbe o zadevni pritožbi podaljša za šest mesecev.
Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je tožena stranka pritožbo prejela dne 9. 11. 2011 in ne dne 6. 1. 2012. Tožena stranka pa tudi neutemeljeno predlaga, da se ji podaljša rok za šest mesecev za izdajo drugostopenjske odločbe o odločitvi o vloženi pritožbi, saj bi morala o pritožbi odločiti v roku štirih mesecev od prejema popolne pritožbe. V tem času pa ni odločila, prav tako ni odločila po dveh vloženih urgencah, zato so njeni razlogi, na katere se sklicuje, neutemeljeni in so s tem izpolnjene predpostavke za obravnavo tožbe.
Tožba je utemeljena.
Po določbi drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sme stranka sprožiti upravni spor kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenim rokom, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevane izda v nadaljnjih sedmih dneh.
Iz podatkov v tožbi, odgovora na tožbo in podatkov v spisu izhaja in to med strankama tudi ni sporno, da so v konkretnem primeru izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa po drugem odstavku 28. člena ZUS-1. Tožnik je namreč izkazal, da je po poteku roka, v katerem je bila tožena stranka dolžna odločiti o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, toženo stranko dne 22. 10. 2012 in dne 11. 3. 2013 pozval, da odloči o njegovi vlogi, vendar tožena stranka tudi v nadaljnjih 7-dneh o njegovi vlogi ni odločila in odločbe ni izdala.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo sicer res navaja razloge, ki so botrovali k temu, da o tožnikovi pritožbi zoper odločbo z dne 19. 10. 2011 še ni odločila, vendar je sodišče že v sodbi, na katero se tožnik sklicuje, navedlo, da ti razlogi ne morejo biti upravičeni razlogi, ki bi ji od vložitve prejema nove tožnikove zahteve preprečevali izdajo odločbe o pritožbi in da bi ne glede na število pritožbenih zadev morala tožnikovo pritožbo po vložitvi njene nove zahteve obravnavati prednostno. Glede na navedeno predlog tožene stranke za podaljšanje roka še za 6 mesecev za odločitev o pritožbi ni utemeljen.
Sodišče je tako na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 ugotovilo, da je tožba tožnika utemeljena, ker so izpolnjeni procesni pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka upravnega organa, zato je toženi stranki naložilo, da o vlogi tožnika z dne 8. 11. 2011 odloči in ji za izdajo odločbe določilo rok 60 dni.
Ker je sodišče tožbi ugodilo in je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka, je presodilo tudi, da mu mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožniku prisodilo pavšalen znesek ob upoštevanju okoliščine, da je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.