Jedro

V sporih v družini pogosto intervenira policija. Družina je imela več težav tudi pri funkcioniranju z nasprotno udeleženko, ki je ravno zaradi neadekvatnega družinskega okolja veliko časa preživela v nadomestnih varstvih. Prepričljivo je zato stališče, da ni izkazano, da bi bila družina nasprotne udeleženke ob trenutni dinamiki sposobna ustvariti varno, predvidljivo in toplo okolje za otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Nasprotna udeleženka je dne ... 2021 rodila fantka A. Zaradi visoke ogroženosti otroka je predlagatelj dne 20. 10. 2021 ob 11.30 uri opravil nujni odvzem otroka, sodišče prve stopnje pa je s sklepom II Z 77/2021 z dne 21. 10. 2021 mladoletnega A. začasno odvzelo nasprotni udeleženki in ga začasno namestilo v Porodnišnico ... Stikov otroka z materjo sodišče s tem sklepom ni odredilo. Dne 8. 11. 2021 je nato sodišče z začasno odredbo mladoletnega A. namestilo k rejniški družini, odrejeno je bilo tudi, da stiki med dečkom ter nasprotno udeleženko potekajo pod nadzorom pristojnega CSD v trajanju ene ure na teden. Zoper oba sklepa je nasprotna udeleženka ugovarjala (ugovora z dne 26. 10. 2021 in z dne 16. 11. 2021). Z izpodbijanim sklepom je sodišče po opravljenem naroku, na katerem je obe zadevi združilo v skupno obravnavanje, oba ugovora zavrnilo.

2. Proti sklepu o zavrnitvi ugovorov se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka. Poudarja, da čeprav ima njena primarna družina dejansko težave zaradi številčnosti otrok in zaradi nezaposlenosti staršev, so v tej družini urejene razmere za bivanje novorojenčka. V zadevi II Z 000/2021 je priložila izjavo svoje matere B. B., ki je pripravljena pomagati in skrbeti za otroka, in ki tudi potrjuje, da so doma pripravili že vse potrebno za oskrbo otroka. Ker so nasprotni udeleženki otroka vzeli že v porodnišnici, je utrpela stresno reakcijo, zaradi katere je bila dva dni na zdravljenju v Psihiatrični bolnici ... Po odpustu je bila umirjena, vedenjsko urejena, impulzivnost je obvladala, izključili so psihozo in odklone v razpoloženjski legi in ji določili terapijo z zdravili ter vzdrževanje abstinence vseh psihotropnih snovi. Nasprotna udeleženka je psihično stabilna in sposobna skrbeti za svojega otroka. Ni v interesu otroka, ki bi moral biti dojen, da je ločen od matere in nameščen v rejniško družino. Tudi obseg stikov v trajanju ene ure tedensko je premalo za zadovoljitev otrokovih potreb. Glede zdravljenja v psihiatrični bolnici pritožnica pojasnjuje, da se je tja zatekla po tem, ko je bivala v materinskem domu v ..., kjer so bile razmere nevzdržne. Neresnična je trditev, da z njeno mamo živi verbalno nasilni partner, ki naj bi zlorabljal alkohol in bil do nasprotne udeleženke nasilen. Razmere v družini njene matere so stabilne. Očitek, da je bila v Psihiatrični bolnišnici hospitalizirana zaradi suicidnih misli zaradi skrbi, da ne bo mogla skrbeti za otroka, je neutemeljen, saj ji je mama zagotovila, da jo bodo sprejeli na stanovanje skupaj z otrokom. Sodišče bi moralo zaslišati njeno mamo, ker tega ni storilo, je dejansko stanje ostalo zmotno ugotovljeno.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka vztraja pri dosedanjih navedbah in opozarja, da nasprotna udeleženka nima uvida v potrebe novorojenčka, saj izpostavlja samo možnost izpolnjevanja njegovih fizioloških potreb, v smislu, da ima potrebščine, ki jih dojenček potrebuje. Nasprotna udeleženka je bila že večkrat obravnavana zaradi težav v duševnem zdravju, hkrati pa meni, da spremljanje s strani psihiatra ne potrebuje. Kot taka ne more zadovoljiti otrokovih potreb na način, da se mu omogoči čim boljši razvoj. Glede očitka, da je stik v trajanju eno uro tedensko premalo, predlagatelj opozarja, da se je nasprotna udeleženka do sedaj od šestih možnih udeležila samo dveh stikov, zadnje tedne pa na stike ne prihaja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 153. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) mora sodišče izvesti vsa potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Sodišče za varstvo koristi otroka izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Pravno podlago za oba v obravnavani zadevi izrečena ukrepa za varstvo koristi otroka (začasna odredba v postopku nujnega odvzema otroka in začasna odredba v postopku za izrek ukrepa trajnejšega značaja) predstavljajo še določbe 167., 168. in 174. člena DZ.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je predlagatelj izkazal tako visoko ogroženost otroka, da je bilo mogoče le z nujnim odvzemom otroka in njegovo nadaljnjo namestitvijo k rejniški družini v zadostni meri zavarovati koristi mladoletnega A. (rojen ... 2021).

7. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sedaj devetnajstletna nasprotna udeleženka, mati mladoletnega A., ni bila deležna običajnega oziroma zdravega odraščanja. Družina je pred letom 2016 živela v pol zidani baraki v romskem naselju v ... Oče nasprotne udeleženke je pretirano posegal po alkoholu, doma je bilo prisotno nasilje, že v starosti 11 do 12 let je posegala po kokainu in heroinu, po lastni izjavi naj s tem sedaj ne bi imela težav. Predlagatelj je z družino začel sodelovati v letu 2017, ko se je mati nasprotne udeleženke s šestimi otroki preselila v ... V istem letu sta bila nasprotna udeleženka ter njen sorojenec nameščena v Vzgojni zavod ..., kjer slednja ni želela bivati, a je tam po lastni izjavi preživela štiri leta. Vmes je veljala za pogrešano osebo, bila je tudi v varni hiši, pri fantu, v komuni v ..., vmes doma in potem spet v Psihiatrični bolnišnici. Nosečnost je večkrat želela umetno prekiniti, a se za to kljub več pogovorom s strokovnimi delavci ni odločila. Avgusta 2021 je bila visoko noseča nameščena v materinski dom v ..., septembra 2021 je dom zapustila in odšla domov. Materinski dom je poročal o izrazitih nihanjih razpoloženja, izražala je željo po takojšnjem porodu na zelo neadekvaten način (da se bo s trebuhom zaletela v steno, izražala je željo po tem, da se bo boksnila v trebuh, obstajala je bojazen, da se bo samopoškodovala). Nasprotna udeleženka je bila v preteklosti večkrat hospitalizirana, in sicer na pedopsihiatriji, v Centru za mentalno zdravje za mladostnike, v Psihiatrični bolnišnici .. ter v Psihiatrični bolnišnici ... Po koncu hospitalizacije v Psihiatrični kliniki ..., kamor je bila nameščena po porodu, ji je bilo svetovano ambulantno spremljanje njenega duševnega stanja.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da rizični faktorji pri nasprotni udeleženki slednji še vedno onemogočajo ustrezno skrb za mladoletnega A. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka nasprotna udeleženka zanika svoje psihične težave in ne jemlje zdravil, na podlagi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ima izredno slab uvid v lastno stanje. Zaslišana na naroku dne 7. 12. 2021 je kljub temu, da je potrdila več hospitalizacij, povedala, da ne rabi ne psihiatra ne zdravil1, čeprav iz diagnoz ob hospitalizacijah nasprotne udeleženke izhajajo številne težave, in sicer blaga duševna manjrazvitost, neuravnovešenost, impulzivnost in vedenjska prizadetost. Če nasprotna udeleženka nima uvida v svoje psihično stanje in potrebe po ustreznem zdravljenju, je logično, da ji sodišče prve stopnje ni verjelo, da bo lahko ustrezno prepoznala in zadovoljila otrokove potrebe.

9. Pritožbene navedbe nadalje ne vzbujajo nobenega dvoma v zaključek sodišča prve stopnje, da tudi domače okolje (pri materi, očimu in sorojencih) ni dovolj stabilno, da bi predstavljajo podlago za vrnitev mladoletnega otroka. Predlagatelj je pojasnil, da z družino, v kateri je prisotno verbalno nasilje in občasno poseganje po alkoholu, že dalj časa sodelujejo v okviru splošnih ukrepov za varstvo koristi otrok (namestitev nekaterih otrok v zavod) in ukrepov povezanih z nasiljem v družini. V sporih v družini pogosto intervenira policija. Družina je imela več težav tudi pri funkcioniranju z nasprotno udeleženko, ki je ravno zaradi neadekvatnega družinskega okolja veliko časa preživela v nadomestnih varstvih. Prepričljivo je zato stališče sodišča prve stopnje, da ni izkazano, da bi bila družina nasprotne udeleženke ob trenutni dinamiki sposobna ustvariti varno, predvidljivo in toplo okolje za mladoletnega A. 10. Sodišče prve stopnje upravičeno dvomi v zadostnost pomoči, ki jo ponuja mati nasprotne udeleženke. Slednja skrbi za svojih pet mladoletnih otrok (eden od teh je delno nastanjen tudi v zavodu, eden pa ni star še niti dve leti, poleg nasprotne udeleženke tam živi še en polnoleten otrok). Mati nasprotne udeleženke je v izražanju želje pomagati hčeri pri skrbi za otroka tudi nekonsistentna. Pred hčerinim porodom je izražala stisko in bojazen, da hči ne bo mogla skrbeti za otroka, večkrat ji je predlagala umetno prekinitev nosečnosti, šele po porodu je začela izkazovati veliko pripravljenost za pomoč pri oskrbi. Tudi pritožbenemu sodišču se zdi pomenljivo, kar je izpostavilo že sodišče prve stopnje, da sedaj mati pojasnjuje, da je odvzem otroka sramota za družino, da te okoliščine drugim še niso priznali in da drugim govorijo, da se je dojenček prezgodaj rodil in da je zato še v bolnici. To nakazuje, da postavljajo v ospredje sebe, ne pa mladoletnega A. in njegovih potreb po ljubečem, varnem, konsistentnem, predvidljivem in zanesljivem okolju.

11. Neutemeljen je nazadnje še pritožbeni očitek, da so stiki v trajanju 1 uro na teden, premalo za zadovoljitev otrokovih potreb. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je dolžina stika glede na starost otroka povsem primerna in da je bolj pomembna kontinuiteta stika. Kot izhaja iz odgovora na pritožbo se nasprotna udeleženka že sedaj določenih stikov ne udeležuje, od šestih stikov je bila samo na dveh, v zadnjih tednih pa na stike ne prihaja. Odgovor na pritožbo je bil vročen nasprotni udeleženki, ki ugotovitvam predlagatelja ni nasprotovala.

12. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1) .

1 Poleg antidepresivov ji je bila predpisana tudi manjša doza antipsihotikov. Po zadnji hospitalizaciji v Psihiatrični kliniki ..., kamor je bilo nameščena po porodu, ji je bilo v odpustnem pismu svetovano ambulantno spremljanje njenega zdravstvenega stanja.