Jedro

1. Pritožnica pravilno opozarja, da postopek pred sodiščem prve stopnje ni tekel po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti (prim. npr. 456. čl. ZPP/99). Zato pritožbenega preizkusa izpodbijane sodbe ni moč omejiti na razloge iz 1. odst. 458. čl. ZPP/99, kot bi to sledilo iz pravnega pouka izpodbijane sodbe.

Drugačno stališče bi imelo za posledico spremembo pravil postopka po zaključku glavne obravnave, za kar pa ni podlage v ZPP (prim. npr. 1. odst. 498. čl. ZPP).

2. Zahtevek na "znižanje pogodbeno dogovorjene cene" v situaciji, ko pogodbena cena še ni določena, že po logiki stvari same ne pride v poštev.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi glede odločitve iz 2. odstavka 1. točke, 2. točke in 3. točke izreka ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se nerazveljavljeni del odločbe sodišča prve stopnje (1. odst. 1. tč. izreka) potrdi.

3. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, naj sodišče ugotovi, da obveznost tožeče stranke proti toženi na podlagi spornih akceptnih nalogov ne obstoji. Prav tako je zavrnilo dajatveni del tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka uveljavljala izročitev spornih akceptnih nalogov. S sklepom pa je ugodilo ugovoru proti začasni odredbi.

Proti sodbi in sklepu sodišča prve stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica pravilno opozarja, da postopek pred sodiščem prve stopnje ni tekel po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti (prim. npr. 456. čl. ZPP/99). Zato pritožbenega preizkusa izpodbijane sodbe ni moč omejiti na razloge iz 1. odst. 458. čl. ZPP/99, kot bi to sledilo iz pravnega pouka izpodbijane sodbe.

Drugačno stališče bi imelo za posledico spremembo pravil postopka po zaključku glavne obravnave, za kar pa ni podlage v ZPP (prim. npr. 1. odst. 498. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP/99. Iz doslej razloženega pa sledi tudi odgovor na pritožbene očitke o kršitvi 2. in 22. čl. ustave.

Odgovor na druge uveljavljane postopkovne kršitve bo razviden iz nadaljevanja obrazložitve.

Tožeča stranka je svoj tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami: - da tožena stranka ni v celoti izvršila pogodbeno dogovorjenih del, - da dokončen obračun še ni napravljen (3. in 6. čl. pogodbe o izdelavi in dobavi notranje opreme), - da zato cena še ni določena, - da plačilo po pogodbi sploh še ni zapadlo, - da je tožena stranka, ker je predložila akceptni nalog v vnovčenje kršila pogodbo in - da je z dosedanjimi plačili že v celoti plačala izvedena dela.

Takšna tožbena trditvena podlaga pa ne govori v prid pravni kvalifikaciji tožbenega zahtevka kot jamčevalnega, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Zahtevek na "znižanje pogodbeno dogovorjene cene" v situaciji, ko pogodbena cena še ni določena, namreč že po logiki stvari same ne pride v poštev. Ni odveč dodati, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka popravila "pomanjkljivosti, nedodelanosti, potrebne zamenjave in popravila" do 6.5.1994 (prim. zapisnik z dne 4.5.1994, priloga A 4). Tega dogovora pa tožena stranka očitno ni izpolnila. Sicer ne bi priznala pretežnega dela v tem postopku očitanih pomanjkljivosti pri izvedbi del. Ne drži tedaj stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni podala temelja za dajatveni zahtevek, na kar pravilno opozarja pritožnica.

Sodišče prve stopnje se je doslej ukvarjalo le s trditvijo, češ da je tožeča stranka doslej že v celoti plačala za izvedena dela.

V Poročilu M.P. so očitane pomanjkljivosti le delno vrednostno ocenjene (prim. dopolnitev k poročilu o pregledu notranje opreme F. d.o.o., priloga A 10), tožeča stranka pa je trdila, da je cena opravljenih del zaradi pomanjkljivosti enaka že opravljenemu plačilu (prim. spredaj priprav. vloga tožeče stranke, l.št. 22), kar je hotela dokazovati s sodnim izvedencem. S tem v zvezi pritožnica smiselno pravilno opozarja na dvoje. Prvič, da je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev 243. čl. ZPP, ko je spredaj omenjeno dopolnitev vrednostno ocenjevalo samo, za kar nima potrebnega strokovnega znanja, in kar je lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. In drugič, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza s sodnim izvedencem, ki bi potrdil ali ovrgel resničnost njenih trditev, da je že v celoti plačala izvedena dela. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 355. čl. in 1. odst. 354. čl. v zvezi s 1. odst. 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato dajatveni del izpodbijane sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje. S tem pa je podan tudi razveljavitveni razlog glede odločitve o ugovoru proti sklepu o začasni odredbi.

Če se bo sodišče prve stopnje ukvarjalo v novem sojenju s trditvami o že opravljenem plačilu, bo moralo opisano pomanjkljivost odpraviti.

Izčrpati pa bo moralo tudi tožbene trditve, češ da tožena stranka ni imela pooblastila za vnovčenje akceptnih nalogov, ker da še ni napravljen končni obračun (prim. uvodoma povzete tožbene trditve).

Pritožba pa ni utemeljena v delu, v katerem izpodbija zavrnitev ugotovitvenega dela tožbenega zahtevka. Podlaga obveznosti spornega plačila med pravdnima strankama je pogodba o izdelavi in dobavi notranje opreme, ne pa akceptni nalogi, katerih vračilo uveljavlja tožeča stranka. S pomočjo akceptnih nalogov, s katerimi razpolaga tožena stranka, lahko slednja razpolaga z denarnimi sredstvi na računu tožeče stranke, skladno s pooblastilom tožeče stranke.

Vnovčenje akceptnega naloga je tedaj le dogovorjeni način izpolnitve obveznosti. Akceptni nalog pa sam zase ne ustvarja nobene obveznosti.

Zato ugotovitveni del tožbe tudi ne more imeti prejudicialnega pomena v razmerju do dajatvenega. V tem delu je pritožbeno sodišče zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. ZPP), potem ko je ugotovilo, da v zvezi s postopkom o tem delu zahtevka niso podane ne izrecno uveljavljane postopkovne kršitve, ne tiste, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 4. odst. 165. čl. ZPP/99.