Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da za pritožnika, ki je naknadno prevzel postopek, taksna obveznost sploh ni nastala in da so taksni zavezanci za plačilo delničarji pritožnika, ki so tožbo vložili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji. Tako je odločilo, ker po 1. odstavku 13. člena ZST-1 učinkuje sklep o oprostitvi, odlogu ali plačilu taks od dne, ko je pri sodišču vložen predlog in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker je taksna obveznost za plačilo takse za postopek nastala po 5. členu ZST-1 ob vložitvi tožbe, za tožečo stranko pa najkasneje tedaj, ko je prevzela tožbo, je njen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, vložen po prevzemu tožbe, prepozen.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa ali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Neupoštevna je pritožbena trditev, da je pritožnica glede na dopis sodišča z dne 20. 04. 2009 stečajnemu upravitelju, s katerim ga je seznanilo z vodenjem postopka in ga pozvalo, naj se izreče o morebitnem prevzemu pravde, utemeljeno sklepala, da je do pravde že prišlo in je bila toženi stranki tožba že vročena ter da so izpolnjene vse procesne predpostavke za vodenje postopka. Tako tožeči stranki ni bilo znano, da prvotno tožeče stranke sodne takse niso plačale in ji glede na dopis sodišča tudi ni moglo biti, za neplačilo takse pa je izvedela šele z vročitvijo plačilnega naloga.

Iz dopisa sodišča stečajnemu upravitelju z dne 20. 04. 2009 (list. št. 24) izhaja, da zaradi stečaja M. d.d. „obstaja možnost prevzema pravde oziroma izpodbojne tožbe, zato bo sodišče počakalo z vodenjem spora do 10. 05. 2009, v tem času pa pričakuje odziv stečajnega upravitelja“. Navedeni dopis je stečajni upravitelj prejel dne 21. 04. 2009, kot izhaja iz vročilnice, pripete pri list. št. 24. Iz vsebine navedenega dopisa nikakor ni bilo mogoče sklepati, da je pravda že v teku, saj je v njem govora tudi o možnosti prevzema „izpodbojne tožbe“, stečajni upravitelj pa se je imel možnost seznaniti, v kateri fazi je postopek, vse do 10. 05. 2009 z vpogledom v spis. Stečajni upravitelj pa je po pooblaščenki dne 08. 05. 2009 sodišču sporočil, da prevzema pravdo, zato v zvezi z nepravočasnostjo predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za postopek ni utemeljena pritožbena trditev, da je za neplačilo sodne takse pritožnik izvedel šele ob prejemu takšnega naloga.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da za pritožnika, ki je naknadno prevzel postopek, taksna obveznost sploh ni nastala in da so taksni zavezanci za plačilo delničarji pritožnika, ki so tožbo vložili. Po 3. odstavku 191. člena ZPP mora tisti, ki se pridruži tožbi, enako pa velja tudi v primeru, ko prevzame tožbo, prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Glede na fazo postopka, ko tožba še ni bila vročena toženi stranki in gre šele za predhoden preizkus tožbe, slednjo pa je prevzel pritožnik, je torej on tisti, ki je taksni zavezanec za plačilo takse. Ker pa je bila tožba delničarjev vložena v njihovem imenu in za račun družbe M d.d. zaradi vrnitve prepovedanih plačil na podlagi 233. člena ZGD-1, prvotno tožeči delničarji sploh niso bili taksni zavezanci za plačilo sodne takse za uvedeni postopek, saj stroške postopka (torej tudi sodne takse) po 3. odstavku 328. člena ZGD-1 v zvezi s 6. odstavkom 318. člena in 321. členom ZGD-1 krije družba.

Ob povedanem se izkaže kot pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je za pritožnika nastala taksna obveznost najkasneje ob prevzemu tožbe 08. 05. 2009. Šele 03. 11. 2009 vložen predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse je bil upoštevaje določbi 1. odstavka 13. člena in 5. člena ZST-1 prepozen, zato je prvostopenjsko sodišče navedeni predlog z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).