Jedro

Nesporno pa je, da je revizija prispela na sodišče po preteku prekluzivnega roka iz 382.člena ZPP. Določilo 1.odstavka 113.člena pravi, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Izjema je določena le za vloge, ki so poslane priporočeno po pošti ali brzojavno, s tem da se šteje tedaj dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču (2. odstavek 113.člena ZPP). Gre za taksativno določeni izjemi, ki ne dopuščata razlage, da se domneva pravočasnosti razteza tudi na druge primere, ko stranka pošlje vlogo kako drugače kot določata izjemi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožene stranke kot prepozno. Tožena stranka se je pritožila, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper ta sklep vlaga tožena stanka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, oba sklepa razveljavi in odloči o reviziji. Sodišče druge stopnje ni odgovorilo pritožniku, ki je citiral različno stališče izraženo v sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Gž 86/66. Na ovojnici je datum oddaje revizije na pošto, zato se da ugotoviti kot pri poštnem obrazcu, da je oddaja pravočasna.

Na vročeno revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo.

Tožena stranka smiselno uveljavlja dve bistveni kršitvi določb ZPP. Najprej trdi, da ji pritožbeno sodišče ni odgovorilo na njene navedbe, da sodba Okrožnega sodišča v Mariboru Gž 86/66 dokazuje pravilno stališče tožene stranke. Gre za očitek relativne bistvene kršitve določbe 1.odstavka 375.člena v zvezi s 1.odstavkom 354.člena ZPP. Revizijsko sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na drugo pravdno zadevo, ki je bila v teku med drugima strankama, ne more biti odločilnega pomena. Sodišče sodi v konkretni zadevi, sklicevanje na druge sodne odločbe pa lahko učinkuje le z močjo argumentov, ki so v drugi odločbi navedeni. Zato sodišče druge stopnje ni zagrešilo očitane kršitve določb ZPP.

Drugi očitek tožene stranke je, da sodišče ni upoštevalo revizije, ki je pravočasna. Tožena stranka je oddala vlogo z navadno pošto, vendar pa še v 30 dnevnem roku, ki je določen za vložitev revizije. Nesporno pa je, da je revizija prispela na sodišče po preteku tega prekluzivnega roka iz 382.člena ZPP. Ob takem dejanskem stanju revizijsko sodišče v celoti pritrjuje sodišču druge stopnje, da je vloga prepozna. Določilo 1.odstavka 113.člena pravi, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče. Izjema je določena le za vloge, ki so poslane priporočeno po pošti ali brzojavno, s tem da se šteje tedaj dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču (2. odstavek 113.člena ZPP). Gre za taksativno določeni izjemi, ki ne dopuščata razlage, da se domneva pravočasnosti razteza tudi na druge primere, ko stranka pošlje vlogo kako drugače kot določata izjemi. Glede na trditve tožene stranke, da je v sodni praksi njeno stališče že ustaljeno, pa je treba pojasniti, da je bilo že leta 1968 sprejeto pravno mnenje Vrhovnega sodišča SR Slovenije (objava Poročilo o sodni praksi VSS št. 3/68, str. 36), ki pravi, da na rok vezana vloga, ki je bila nepriporočeno oddana na pošto še pred potekom roka, na sodišče pa je prispela po preteku roka, ne velja za pravočasno.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP v zvezi s 400.členom ZPP).