Jedro

Ker sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da je tožnica lastnica stanovanja ..., in da ji je toženec dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri stanovanju vknjižila lastninska pravica na njeno ime. Zavrnilo je primarni in podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska po nasprotni tožbi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 251/2009 z dne 14. 1. 2010 dopustilo toženčevo revizijo glede vprašanja, ali je ugotovitev o obstoju zavezovalnega pravnega posla zadostna podlaga za utemeljenost zahtevka za ugotovitev lastninske pravice, in glede vprašanja, kakšni so pravna narava in posledično pravni učinki ustnega dogovora pravdnih strank, da bo toženec kot imetnik stanovanjske pravice po Stanovanjskem zakonu kupil stanovanje za tožnico in ga bo prenesel nanjo, ko bo s strani tožnice plačana celotna kupnina.

4. Toženec v reviziji uveljavlja razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

5. Sodišče je revizijo vročilo tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni popolna.

7. Ne glede na to, ali je revizija dovoljena ali dopuščena, jo stranka vedno vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (prvi odstavek 373. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Drugače kot za vložitev dovoljene revizije pa ZPP za vložitev dopuščene revizije predpisuje, da ji mora stranka priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da navedena zakonska zahteva služi predvsem kot sredstvo za varstvo procesnih pravic nasprotne stranke kot enega od elementov ustavnega jamstva enakega varstva pravic v sodnem postopku (22. člen Ustave) oziroma pravice do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Glede na to, da o dopustitvi revizije nasprotna stranka izve šele, ko ji je vročena revizija (367.b člen in prvi odstavek 375. člena ZPP), je namreč pravica do izjave v revizijskem postopku, ki jo zakon uresničuje z možnostjo odgovora na revizijo, učinkovito zagotovljena šele po seznanitvi s predlogom za dopustitev revizije in s sklepom o njeni dopustitvi.(1)

9. Toženec je reviziji priložil le sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), jo je Vrhovno sodišče kot nepopolno zavrglo (377. člen ZPP).

10. Odločitev o reviziji vključuje odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sklepe II Ips 410/2010 z dne 14. 7. 2011, II Ips 431/2010 z dne 14. 7. 2010 in III Ips 80/2011 z dne 15. 11. 2011.