Jedro

Sodišče je upoštevalo, da je tožnik star 36 let, poškodba vpliva na njegovo poklicno udejstvovanje, saj se v glavnem ukvarja s fizičnim delom, kmetovanjem. Poškodba se nanaša na desno roko, ki je tožnikova dominantna, tožnik pa bo te nevšečnosti trajno trpel. Sodišče je upoštevalo, da je tožnik oviran pri življenjskih aktivnostih, ki so zanj pomembne z vidika ohranjanja socialne povezanosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v višini 7.770,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka). V II. točki izreka je tožbeni zahtevek v presežku zavrnilo in v III. točki izreka je toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo plačilo stroškov tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) v znesku 1.870,26 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženka. Navaja, da še vedno meni, da do nezgode ni prišlo tako kot navaja tožnik. Če bi se tožnik res poškodoval pri sestopu s traktorja kot navaja, bi utrpel še druge poškodbe tudi na nogi oziroma odrgnine po drugih delih telesa. Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker izvedenec ni na sam ogled vabil stranke pravdnega postopka, saj bi se ob ogledu in rekonstrukciji nezgode ugotovilo, da do takšnih poškodb ni moglo priti. Izvedenec ni odgovoril na več vprašanj toženke. Sodišče je res mnenje dalo v dopolnitev, vendar je izvedenec vztrajal pri svojem mnenju, zato bi sodišče moralo določiti novega izvedenca. Iz samih navedb povzročitelja pa ni možno natančno ugotoviti zakaj se je traktor premaknil, kaj ga je zmotilo in kaj je v tem času delal tožnik. V vsakem primeru je potrebno upoštevati, da je tožnik soodgovoren za nezgodo vsaj 50 %, saj je pri sestopu s traktorja ravnal neprevidno in se ni pravilno držal. O soodgovornosti za nezgodo pa bi lahko podal zaključke nov izvedenec za raziskavo prometnih nezgod. Toženka se pritožuje tudi zoper višino dosojene odškodnine, saj je sodišče previsoko ovrednotilo odškodnino za telesne bolečine. Tožnik je trpel le občasne hude bolečine, kasneje pa je trpel le lahke in lahke občasne bolečine, ki so v roku treh mesecev izzvenele. Prav tako je previsoko odmerjena odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Poškodba se je lepo pozdravila in tožnik lahko opravlja vsa dela kot pred nezgodo. To, kar sam navaja, pa je posledica degenerativnih obolenj. Tako meni, da je prisojena odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti zelo pretirana, saj tožnik ni pojasnil česa ne zmore in s katerimi športi se res ne more več ukvarjati. Če je zmanjšana življenjska aktivnost sploh prisotna, pa je ta zgolj minimalna. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi oziroma tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnik zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Pri tem ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi grajanih in po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V okviru zatrjevanj strank ter zanje ponujenih dokazov je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter nanj pravilno uporabilo določbe materialnega prava.

6. Pritožba primarno očita sodišču prve stopnje storitev absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker izvedenec na ogled ni povabil strank. Sodišče ugotavlja, da izvedenec strank na ogled dejansko ni povabil, opravil pa ga je pred izdelavo pisnega mnenja. Slednje pa ne predstavlja upoštevne procesne kršitve. Izvedenec namreč na ogled, ki ga opravi zato, da lahko odgovori na vprašanja sodišča, ni dolžan vabiti strank. Ogled je namreč le predpogoj, da izvedenec pripravi izvedensko mnenje. Izvedenec na kraju samem tudi ni opravil rekonstrukcije dogodka, saj tožnik s traktorjem več ne razpolaga. Ogled je bil zgolj namenjen opravi meritve terena. Same meritve je izvedenec izvajal tudi na podobnem traktorju, pri pooblaščenem prodajalcu vozil. Sami opravi meritev pa toženka niti ni nasprotovala. S tem ni bila kršena strankina pravica do izjave, saj je mnenju imela možnost oporekati, kar je tudi storila, saj je na mnenje podala pripombe in zahtevala njegovo dopolnitev. Izvedenec je na njena dodatna vprašanja tudi odgovoril. Ugotovitve izvedenca je sodišče prve stopnje povzelo v 9. točko obrazložitve in jo sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilno. Izvedenec je pojasnil, da je tožnik za izstop iz vozila uporabil edini mogoč izhod preko kabinskih vrat na levi strani vozila. Prav tako je izvedenec medicinske stroke prof. A. A., dr. med., specialist ortoped in splošni kirurg v svojem izvedenskem mnenju pojasnil, da je takšna poškodba, kot jo je utrpel tožnik, najpogostejša pri padcu na roko, ko je zapestje v dorzifleksiji, torej na način, kot jo je opisal tožnik, ko je s traktorja padel nazaj in pri tem refleksno postavil desno roko za hrbet in se ujel na desno roko, ki je bila v zapestju v dorzifleksiji, kar pomeni, da je šlo za tipičen mehanizem nastanka poškodbe na vezeh zapestnih koščic. Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje ugotavlja, da je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval v škodnem dogodku, kot to zatrjuje, pri tem pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožniku sokrivde za nastali dogodek ni mogoče pripisati (10. in 11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), saj ravnanja voznika, ki mu je noga zdrsnila s sklopke, ni mogel ne preprečiti ne predvideti. Zato v pritožbi uveljavljana deljena odgovornost v smislu 171. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ni podana.

7. Pritožba nadalje graja odmerjeno odškodnino tožniku za pretrpljene telesne bolečine in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova pretrpljenih bolečin, za katere je izvedenec medicinske stroke pojasnil, da jih je tožnik trpel stalne hude bolečine v trajanju 3 dni, stalne srednje hude 7 dni, občasne srednje hude 21 dni ter zmerne lahke stalne 51 dni, občasne zmerne lahke pa 60 dni, prav tako je bil napoten na fizikalno terapijo, ki jo je opravljal v Termah v trajanju 28 krat, v bolniškem staležu je bil od 11. 6. 2018 do 2. 11. 2018, prav tako je bil opravljen operativni poseg, odmerilo odškodnino v višini 5.000,00 EUR. Sodišče druge stopnje zaključuje, da je odškodnina, odmerjena v tej višini, kar predstavlja 3,2 kratnik povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji, ustrezna.

8. Sodišče druge stopnje nadalje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje glede obstoja duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pri tožniku, kot jih je sodišče prve stopnje opredelilo v 19. in 20. točki obrazložitve ter tožniku iz tega naslova priznalo 2.000,00 EUR odškodnine. Pri tem je pravilno upoštevalo, da je tožnik star 36 let, poškodba vpliva na njegovo poklicno udejstvovanje, saj se v glavnem ukvarja s fizičnim delom, kmetovanjem. Poškodba se nanaša na desno roko, ki je tožnikova dominantna, tožnik pa bo te nevšečnosti trajno trpel. Pri tem pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik oviran pri življenjskih aktivnostih, ki so zanj pomembne z vidika ohranjanja socialne povezanosti (20. točka obrazložitve).

9. Glede na obrazloženo je tožniku denarna odškodnina za celotno nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku dne 10. 6. 2018, v višini 7.300,00 EUR pravično dosojena in je s tem izpolnjen pogoj objektivne pogojenosti odškodnine.

10. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Toženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).

12. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP), in sicer, za odgovor na pritožbo 500 točk, 2% materialne stroške in 22% DDV, skupaj glede na vrednost Odvetniške točke 0,60 EUR, stroške v znesku 373,32 EUR kot izhaja iz II. točke sodbe sodišča druge stopnje. (Rok za izpolnitev je določen v skladu s 313. členom ZPP).