Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ponovna odmera pravnomočno priznanih pokojninskih dajatev zaradi vštevnosti plače, ki so bile namenjene za notranji odkup delnic, lahko učinkuje izključno za naprej in ne za nazaj.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na celotno odpravo drugostopenjske odločbe št. ... z dne 9. 12. 2015 in delno prvostopenjske odločbe št. ... z dne 11. 6. 2015 ter odmero in izplačilo razlike med že izplačanimi zneski sorazmernega dela starostne pokojnine in novo odmerjenega zneska sorazmernega dela starostne pokojnine od 15. 12. 1999 do 11. 6. 2015. Presodilo je, da sta izpodbijana upravna akta o ponovni odmeri sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 7. 2015 dalje v znesku 918,50 EUR mesečno, pravilna in zakonita.
2. Tožnik je vložil pravočasno pritožbo in pričakuje ugodno rešitev. V laični pritožbi navaja, da je imel toženi zavod ves čas na razpolago vse potrebne podatke o dohodkih in plačanih prispevkih. Sprašuje se, zakaj je moral šele na podlagi odločbe ustavnega sodišča opraviti revizijo o plačilu delnic za notranji odkup pri delodajalcu A. in jih ni upošteval že pri prvi odmeri pokojnine. Sam nima možnost kontroliranja strokovnih organov tožene stranke, želi pa svojo pravico, ki mu je bila odtujena.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožnikove navedbe dodaja naslednje.
5. V obravnavani zadevi je sporno le, ali tožniku novo odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine od 1. 7. 2015 dalje v višini 918,50 EUR pripada tudi za nazaj, in sicer od 15. 12. 1999 do 11. 6. 2015. V predsodnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti je tožniku kot uživalcu sorazmernega dela starostne pokojnine od 15. 12. 1999 dalje2, višja denarna dajatev priznana za naprej, in sicer od prvega naslednjega meseca po ponovni odmeri pokojnine. Vendar je v okoliščinah konkretnega primera pravilno razsojeno, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita, z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na njuno odpravo utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano višjo dajatev za nazaj za celotno obdobje od dneva priznanega sorazmernega dela starostne pokojnine.
6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je namreč podana v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-239/2014-10 z dne 26. 3. 2015 in v 183. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ-2). Potem, ko je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil prej veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-1) v neskladju z ustavo, ker ni urejal neprave obnove postopka, je hkrati določilo način izvršitve svoje odločitve. Toženi zavod je zavezalo, da v roku 60 dni po objavi odločbe ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem pokojnin, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet, zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju5 (ZPIZ/92). Zavodu je naložilo izdajo odločb o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz 1. odst. 183. člena ZPIZ-2, ne glede na čas vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine6. Hkrati je v 5. točki izreka cit. odločbe povsem jasno in eksplicitno odločilo, da lahko odločba o ponovni odmeri pokojnine učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oz. od prvega dne naslednjega meseca po zahtevi, če je bila dana zahteva.
Takšna odreditev Ustavnega sodišča RS je enaka zakonski ureditvi v 183. členu ZPIZ-2, ki učinkovanje razveljavitev ali sprememb dokončnih in pravnomočnih posamičnih upravnih aktov ureja identično. Še več, na enak način ureja učinkovanje razveljavitev ali sprememb pravnomočne odločbe tudi v primerih obnove postopka, izvedene po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku7 (ZUP). Navedeno seveda pomeni, da ponovna odmera pravnomočno priznanih pokojninskih dajatev zaradi vštevnosti plače, ki so bile namenjene za notranji odkup delnic, lahko učinkuje izključno za naprej in ne za nazaj, kot si prizadeva pritožba.
7. Pritožnikovo drugačno pravno naziranje je zmotno in zato nesprejemljivo. Za odmero in priznanje višjega sorazmernega dela njegove starostne pokojnine8 od 15. 12. 1999 dalje namreč ni pravne podlage v odločbi Ustavnega sodišča, niti v veljavnem ZPIZ-2, kot je pravilno utemeljeno v izpodbijani sodbi. Takšno stališče sodišča je identično dosedanji sodni praksi pritožbenega sodišča9. V tem pritožbenem postopku zato ni mogoče uspešno zatrjevati, da je imel toženi zavod na razpolago potrebne podatke že ob priznanju pravice do starostne pokojnine. Drugačne odločitve od izpodbijane ne pogojujejo niti pritožnikove navedbe, da želi le svojo pravico, ki naj bi mu bila odtujena. Kaj takega bi namreč lahko uveljavljal v postopku, ko mu je bil leta 1999 priznan in odmerjen sorazmerni del starostne pokojnine. Vendar tedaj zoper prvostopenjsko odločbo ni uveljavljal rednega pravnega sredstva, niti sodnega varstva pravic. Ker je postala odločba o priznanem sorazmernem delu starostne pokojnine že zdavnaj pravnomočna, mu je bilo v obravnavanem predsodnem postopku ob uporabi izrednega pravnega sredstva mogoče višjo denarno dajatev priznati le za naprej.
8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Na podlagi pravnomočne odločbe št. ... z dne 14. 12. 1999. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 6 Torej lahko tudi v primerih, ko so bile odločbe o odmeri in priznanju pokojninskih dajatev izdane že pred več kot desetimi leti. 7 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 8 Priznane z odločbo št. ... z dne 14. 12. 1999. 9 Npr. sodba opr. št. Psp 19/2017 z dne 9. 3. 2017.