Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja v zakonu ni pravne podlage.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 13. 2. 2013 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu dodelitve pravne pomoči odvetnika v stečajnem postopku in oprostitve plačila sodnih taks v navedenem postopku. Navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. Nato se sklicuje na določbe 24. člena ZBPP in na določbe 381., 382. in 383. a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Navaja, da v skladu z določbo sedmega odstavka 383. a člena ZFPPIPP brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje v stečajnem postopku, temveč zgolj v obliki oprostitve plačila predujma za začetne stroške stečajnega postopka. Ker torej zaprošene oblike brezplačne pravne pomoči v danem primeru ni moč uporabiti, ugotavlja, da je tožničina prošnja nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari, zaradi česar je bilo treba njeno prošnjo zavrniti. Dodaja še, da ZBPP brezplačne pravne pomoči v obliki obsega oprostitve plačila sodnih taks ne predvideva več.
Tožnica zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, v kateri navaja, da je bila njena prošnja zavrnjena, ker je nepravilno opredelila obliko brezplačne pravne pomoči. Ker je v težki življenjski situaciji in brezplačno pravno pomoč nujno potrebuje, še enkrat prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči po opr. št. 303/20123, ki jo potrebuje za oprostitev plačila predujma za začetne stroške stečajnega postopka.
Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP v zvezi z določbami ZFPPIPP.
Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.
Po določbah ZFPPIPP lahko pristojno sodišče odloči o začetku osebnega stečaja, med drugim, tudi na predlog dolžnika (231. člen). Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek osebnega stečaja založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 233. člena). Če oseba nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, je upravičena do brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma, po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 233. člena). Za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči (sedmi odstavek 383.a člena ZFPPIPP).
Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in glede na podatke v spisu, da je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v postopku osebnega stečaja, je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita. Tožena stranka je ob upoštevanju določbe sedmega odstavka 383. a člena ZFPPIPP, da za zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči, pravilno zaključila, da tožnici za zaprošeno obliko brezplačne pravne pomoči, le-te ni mogoče dodeliti, saj za to ni pravne podlage. Sodišče tožnici še pojasnjuje, da mora ponovno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložiti pri pristojnem sodišču, to je pri sodišču, pri katerem je vložila svojo prvo prošnjo.
Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.