Jedro

Izgradnja in vzdrževanja sistema za odtok voda je naloga občine/toženke. Njena dejavnost mora biti izvedena tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika in ne degradira življenjskega okolja. V primeru neustreznega (nevodotesnega) sistema za odtok meteornih in kanalizacijskih voda gre povračilo škode, ki iz tega izvira, naložiti toženi stranki. Ob ugotovitvi, da je od 900 litrov v sistem omrežja vlite vode po 30 minutah izteklo le 100-150 litrov vode, ta zagotovo ni brezhiben, zato je toženka dolžna opraviti njegovo sanacijo in odpraviti nastalo škodo.

Obrazložitev

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. odstavku izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, da je „tožena stranka dolžna popraviti – dodatno asfaltirati pločnik, tako da ne bo več prihajalo do nadaljnjih poškodb na hiši in njenega posedanja“ in „v kolikor tožena stranka obveznosti iz te točke ne bo izpolnila, jo je upravičena izpolniti tožeča stranka na stroške tožene stranke“ zavrne.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je v preostanku 1. točke, v 2. ter 4. točki izreka) potrdi.

3. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo sanacijo celotnega kanalizacijskega voda meteornih voda v cestišču ob stanovanjski hiši tožeče stranke tako, da bo preprečila iztekanje meteorne vode mimo cevi in jaška ter vdiranje v temeljna tla pod hišo tožeče stranke ter da stori vse potrebno, da v bodoče ne bo prihajalo do iztekanja meteorne vode iz napeljave in posledičnega posedanja hiše tožeče stranke. Toženi stranki je naložilo tudi sanacijo tal in temeljev stanovanjske hiše tožnika ter sanacijo – injektiranje razpok z injekcijsko maso na fasadi in v notranjosti objekta, popravil oplesk na fasadi in v notranjosti objekta, popravilo namočenega dela fasade na delu, kjer bo pri popravilu ugotovljeno izpiranje meteorne kanalizacije in popravilo - dodatno asfaltiranje pločnika tako, da ne bo več prihajalo do nadaljnjih poškodb na hiši in njenega posedanja. V kolikor v 30-ih dneh tožena stranka tega ne bo storila, je to na njene stroške upravičena opraviti tožeča stranka. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo odškodnine v višini 11.943,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06.06.2005 do plačila in povračilo stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v višini 2.331,79 EUR. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 45.932,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.11.2004 in dela zakonskih zamudnih obresti od dosojenega zneska. Tožeča stranka se zoper sodbo ni pritožila, zato je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu postala pravnomočna.

(2) Zoper sodbo se v zanjo neugodnem delu (to je v 1.,2. in 4. točki izreka) po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni zastaran, nasprotuje pa zaključku, da je vzrok za nastanek škode, ki ni sporna in se kaže v posedanju hiše in v razpokah na njej, v poškodbi sistema za odtok meteornih voda. Meni tudi, da ni njenega nedopustnega dejanja, dokazan je le nastanek škode. Postavljenemu izvedencu je sodišče naložilo še opravo preizkusa vodotesnosti, po njem pa je ta spremenil tudi dosedanje ugotovitve glede vpliva prometa. Te je le (nekonsistentno) ocenil na 10-15%. Izvedenec s svojim nenehno spreminjajočim mnenjem ne prepriča, zato bi moralo sodišče postaviti novega izvedenca, kakor mu je naložilo tudi pritožbeno sodišče v svojem sklepu. Opozarja, da je izvedenec v prejšnjem mnenju po pregledu z video kamero (edino primernim sredstvom) ugotovil, da je sistem kanalizacijskega omrežja brezhiben, da ni ugotoviti nikakršnih poškodb, stikovanje cevi pa je ustrezno, ter izključil vpliv kanalizacijskega sistema na izpiranje, zamakanje ali poškodovanje tal pod tožnikovo nepremičnino. Sedaj izvedenec tudi ni ugotovil, kje so razpoke, ki bi bile lahko posledica neustreznega kanalizacijskega sistema. Na razdalji 50 m so te gotovo močnejše na eni oz. več lokacijah, ki so ostale neznane, pri čemer je večja verjetnost na tistih delih, kjer obstajajo posledice posedanja zaradi tovornega prometa. Predvsem pa mnenje zadovoljivo ne odgovori na vprašanja, povezana z gradnjo in različnimi materiali gradnje v različnih časovnih obdobjih. Opozarja na mnenji strokovnih institucij in meni, da bi bili glede na njuno strokovno znanje predvsem ti primerni za izvedenca. Predlaga razveljavitev izpodbijanje sodbe, podredno pa njeno spremembo in priglaša stroške pritožbe.

(3) Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

(4) Pritožba je delno utemeljena.

(5) Med pravdnima strankama ni spora, da je na hiši tožnika nastala škoda, ki se kaže v posedanju hiše in posledično v razpokah na njej, pa tudi v njeni vlažnosti. Jedro njunega spora pa je v tem, ali gre vzrok za takšno stanje iskati v poškodbi sistema za odtok voda ali ne, ki ga je po določbi 149. člena Zakona varstvu okolja (ZVO-1), ki določa, da med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja sodi tudi odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, dolžna vzdrževati toženka. Njena dejavnost mora biti nedvomno izvedena tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika in ne degradira življenjskega okolja. Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v sklepu II Cp 3709/2009 z dne 16.12.2009, gre v primeru neustreznega (nevodotesnega) sistema za odtok meteornih in kanalizacijskih voda, povračilo škode, ki iz tega izvira, naložiti toženi stranki (1).

(6) Pritožbena graja je v veliki meri usmerjena v nasprotovanje podanemu izvedenskemu mnenju in odločitvi sodišča prve stopnje, da ni pogojev, ki bi narekovali postavitev novega izvedenca. Za pomoč pri odgovoru na vprašanje, ali je sistem kanalizacijskega omrežja ustrezno izveden in vzdrževan, je sodišče postavilo izvedenca gradbene stroke (2). Že v sklepu II Cp 3709/2009 z dne 16.12.2009 je pritožbeno sodišče opozorilo, da je treba pomanjkljivosti dobljenega izvedenskega mnenja odpraviti z zaslišanjem že postavljenega izvedenca, če to ni mogoče, pa s postavitvijo novega izvedenca (254. člen ZPP) (3). V ponovljenem postopku je sodišče postavljenemu izvedencu naložilo dopolnitev podanega mnenja, ki jo je podal pisno (list. št. 277 spisa), bil pa tudi zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 18.05.2010. (7) Izvedensko mnenje je, kot ostali izvedeni dokazi, v skladu z 8. členom ZPP podvrženo prosti dokazni presoji. Pritožbeno sodišče sledi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da gre po vseh dopolnitvah končno izvedensko mnenje šteti kot popolno, logično in podprto z življenjsko sprejemljivimi razlogi. Po opravljenem preizkusu vodotesnosti je bilo ugotovljeno, da je kljub deževnemu vremenu (v posledici pa razmočenem zemljišču, ki je po splošnem izkustvu vpilo manj vode, kot bi jo ob dalj časa trajajočem suhem vremenu), na razdalji 50 m, od 900 litrov v sistem omrežja vlite vode, po 30 minutah izteklo le 100-150 litrov vode. Zaradi tega teze tožene stranke, da je sistem za odvajanje komunalnih in padavinskih voda brezhiben, ne gre sprejeti, četudi jo podpira z opravljenim pregledom z video kamero. Način ugotavljanja poškodb je strokovno vprašanje, saj za odločitev, katera metoda je najprimernejša, sodišče nima potrebnega znanja. Postavljeni izvedenec pa je pojasnil, da ob pregledu z videokamero ni bilo mogoče opaziti poškodb cevi, zaključek o (ne)ustreznosti sistema za odvajanje voda, je bilo mogoče sprejeti šele po opravljenem preizkusu vodotesnosti (primerjaj izvedenčevo zaslišanje na list. št. 282 spisa). Poškodbe sistema je bilo opaziti tudi ob izvedenčevem ogledu in na predloženih fotografijah, nevodotesnost sistema pa potrjuje tudi začepljena cev na izlivu v potok Pšato, pri kateri do izliva ne pride, saj voda že prej pronica v tla.

(8) Resda je izvedenec tekom pravdnega postopka svoje ugotovitve spreminjal, s pojasnili (predvsem z opravljenim preizkusom vodotesnosti) pa je vsakršno nejasnost ali nasprotje v svojem mnenju tudi odpravil. Pritožbeno sodišče zato meni, da je ugotovitev, da je sistem za odvajanje voda neprimeren in poškodovan, pravilna in da razlogov, ki bi narekovali postavitev novega izvedenca, ni. Zaradi zahteve po izvedenčevi nepristranosti in odsotnosti interesa za izid postopka, (pod sankcijo izvedenčeve izločitve), pa izvedeniškega dela vsekakor ne bi mogla opraviti institucija, ki je izven pravde že izdelala strokovno mnenje (247. člen ZPP). Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, gre poročili Z. in G. uvrstiti med toženkino trditveno podlago (4), ki pa jo je končno dobljeno izvedensko mnenje ovrglo.

(9) Povedano velja tudi za ugotovitev, da je k nastali škodi promet mimo toženčeve nepremičnine prispeval le v višini 10%. Res je sicer izvedenec sprva njegov vpliv ocenjeval na 25%, ob dodatnem pojasnilu, da vpliv prometa brez dodatnega vpliva neustreznega sistema za odvajanje vode, ni mogel biti višji od 10% (5), pa gre njegovo končno ugotovitev sprejeti. Tožena stranka tudi ni izkazala morebitnega vpliva neustrezne gradnje, kot ga je zatrjevala. Izvedensko mnenje takšen vpliv obrazloženo izključuje, saj pove, da na stiku dveh, v različnih trenutkih grajenih zgradb, ni vidnih poškodb in bi po mnenju izvedenca zgradba, ob odsotnosti drugih vplivov, ostala v stanju iz leta 1970, razpoke na hiši pa so se začele pojavljati v letu 2003. (10) Odločilna pa ni točna lokacija ugotovljenih poškodb. Slednja bi vplivala na obseg odškodninske odgovornosti le ob predpostavki, da je sistem za odvajanje voda vsaj deloma brezhiben. Če bi bil sedaj sistem za odvajanje voda brezhiben, bi tožena stranka lahko odgovarjala le za škodo, ki je posledica poškodb pred sanacijo jaška, če je ta nastala. Ker pa je v ponovljenem sojenju sodišče ugotovilo, da sistem za odvajanje voda ni brezhiben (poškodbe je ugotovilo pri stikih med cevmi ter na stenah jaška), je tožena stranka dolžna opraviti sanacijo vseh poškodb, ne glede na njihovo lokacijo, saj ni (več) pomembno, ali izvirajo iz pred sanacijo poškodovanega jaška, ali neprimernih stikov, morebiti tudi poškodb na stenah jaška. Vse to se kaže v neustreznem celotnem sistemu za odvajanje voda, za kar odgovarja toženka. Ta pa niti ne pove, zakaj bi bilo pomembno ugotoviti natančno dolžino in širino razpok, po oceni pritožbenega sodišča pa po splošnem izkustvu, ob ugotovljenih poškodbah tako na stikih med cevmi kot na stenah jaška, to za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno.

(11) Ob ustreznem strokovnem znanju je postavljeni izvedenec pojasnil tudi, da neprimernost sistema za odvajanje voda in pronicanje vode iz njega, povzroča izpiranje temeljnih tal in nastajanje votlih delov v njih, posledično pa slabšanje temeljev objekta, njegovo posedanje in nastanek razpok, pa tudi vlažnost na hiši. Toženka sicer meni drugače, a logičnega in ob veliki količini mimo sistema cevi izlite vode, življenjsko sprejemljivega zaključka izvedenca ni uspela izpodbiti. Ker nastala škoda izvira iz toženkinega nedopustnega ravnanja (neustreznega sistema za odvajanje voda), je odgovorna za nastalo škodo, tako kot ji je to naloženo. Pritožbeno sodišče pa meni, da ni odgovorna za sanacijo pločnika, saj tožnik ni niti pojasnil, v čem bi se njegova škoda kazala morebiti zaradi neprimernosti pločnika, niti zakaj bi bil upravičen do njegove sanacije ob tem, da ta ne predstavlja njegove nepremičnine. Ravno tako ni našlo razlogov, ki bi narekovali ugoditev tožbenemu zahtevku v delu, kjer se tožniku dovoljuje sanacija nastale škode na stroške toženke. V kolikor toženka obveznosti ne bi prostovoljno izpolnila, ima tožnik možnost prisilne izvršbe. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (5. alinea 358. člena ZPP).

(13) Spričo v preostalem neutemeljenih pritožbenih razlogov, ob odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

(14) Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le v sorazmerno majhnem delu, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (smiselno 3. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Enako velja tudi za tožečo stranko, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k pritožbeni presoji in so stroški nastali v zvezi z njim, nepotrebni (155. člen ZPP).

(1) Primerjaj VSL sodba in sklep II Cp 3321/2009. (2) Kadar sodišče nima potrebnega znanja, da bi ugotovilo določeno dejstvo, izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP).

(3) Primerjaj 11. točko obrazložitve citiranega sklepa. Na postavitev novega izvedenca se je pritožbeno sodišče primarno sklicevalo le ob predpostavki, da sodišče prve stopnje dobljenega mnenja ne sprejema kot popolnega in skladnega, kot je glede dopolnitev prvotno menilo; primerjaj 8. točko obrazložitve citiranega sklepa.

(4) Enako VSK sodba I Cp 1593/2005. (5) Primerjaj zapisnik izvedenčevega zaslišanja, list. št. 283 spisa.