Jedro

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče presodilo, da je bil sporazum veljavno sklenjen in da do odločitve toženke o izdaji dovoljenja ni prenehal veljati. To pomeni, da vprašanje predlagateljice, iz katerega izhaja predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije, temelji na drugačnem dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo Upravno sodišče. Povedano drugače: predlagateljica s tem vprašanjem, kot je zastavljeno, v bistvu izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Po drugem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato predlagano vprašanje ni upoštevno za rešitev spora.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper dovoljenje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, št. 31227-9/2017-68/102, z dne 26. 7. 2019. Z navedenim dovoljenjem je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju toženka) odločil, da se A. dovoli kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom (1. točka izreka dovoljenja), da se dovoljenje glede delitve nadomestil nanaša samo na delitev nadomestil kolektivnim organizacijam, ki imajo dovoljenje za razdeljevanje nadomestil med upravičene imetnike pravic (2. točka izreka dovoljenja), in da stroški postopka niso nastali (3. točka izreka dovoljenja).

2.Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da so bili k vlogi A. priloženi vsi dokumenti, navedeni kot obvezni v 13. členu Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju ZKUASP), ter da so vloga in ti dokumenti v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) in ZKUASP in da iz vloge in dokumentov ne izhaja, da A. ne bo zagotovilo učinkovitega kolektivnega upravljanja pravic, kot to zahteva 14. člen ZKUASP. Ugotovilo je tudi, da je A. toženki posredovalo Sporazum o članstvu v A. z dne 8. 5. 2019 (v nadaljevanju Sporazum), ki so ga podpisale vse kolektivne organizacije, udeležene v predmetnem upravnem postopku, vključno s tožnico, in da je imela toženka tudi v tem Sporazumu podlago za ugotovitev, da gre za skupen interes kolektivnih organizacij po čimprejšnji podelitvi obravnavanega dovoljenja A.. Zavrnilo je tožbene navedbe, da je bil Sporazum sklenjen pogojno in je nehal veljati, saj je bil v času predložitve toženki in izdaje izpodbijanega dovoljenja veljavno sklenjen, razvezni pogoj, na podlagi katerega bi Sporazum prenehal veljati, pa ni nastopil. Večine tožbenih navedb o kršitvi 3., 4., 11., 13., 14., 16., 18., 21., 23., 25., 29., 30., 34., 41. in 46. člena ZKUASP in Direktive 2014/26 EU Upravno sodišče ni presojalo, ker je ocenilo, da so vsebinsko nezadostno argumentirane ter podane nekritično in neodmerjeno. Zato se je omejilo le na tiste, ki so mu po vsebini omogočale, da je nanje lahko odgovorilo.

3.Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, naj jo dopusti zaradi devetnajstih pomembnih pravnih vprašanj.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

6.Predlagateljica je v predlogu za dopustitev revizije Vrhovnemu sodišču predlagala tudi postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske Unije (v nadaljevanju SEU). V takem primeru Vrhovno sodišče v okviru predloga za dopustitev revizije presoja tudi, ali je predlagano vprašanje upoštevno za rešitev spora in ali je treba od SEU pridobiti razlago določb prava EU, ker vprašanje ne spada v nobeno od dopustnih izjem od te obveznosti (SEU je določbo prava EU že obrazložilo, pravilna razlaga je tako očitna, da ne pušča nikakršnega razumnega dvoma). Če ni izključeno, da bo treba na SEU postaviti vprašanje za predhodno odločanje, se revizija dopusti.(1)

7.Predlagateljica je v zvezi z osmim vprašanjem(2) navedla, da je toženka izdala dovoljenje A., čeprav vanj niso vključeni imetniki pravic, ampak samo kolektivne organizacije, pri čemer te ne zastopajo vseh raznovrstnih imetnikov pravice do nadomestila. Meni, da razlaga 9., 13. in 14. člena ZKUASP na način, da bi lahko toženka izdala dovoljenje v sistemu obveznega kolektivnega upravljanja mimo volje imetnikov pravic, predstavlja neskladje s temeljnimi cilji Direktive 2014/26/EU(3) in njenim 6. členom.(4) Predlagala je, naj Vrhovno sodišče zastavi predhodno vprašanje SEU glede skladnosti ZKUASP oziroma razlage, kot jo je zavzela toženka, z navedeno direktivo.

8.Iz besedila predloga izhaja, da predlagateljica svojo tezo o navedeni neskladnosti določb ZKUASP oziroma odločitve v tej zadevi s pravom EU gradi na argumentu, da pogoj za izdajo dovoljenja iz 14. člena ZKUASP ni bil izpolnjen, ker Sporazum (po katerem deluje A. kot krovna kolektivna organizacija, ki združuje kolektivne organizacije, ki že imajo dovoljenje toženke za zastopanje različnih varovanih del) ni bil veljavno sklenjen. V predlogu namreč kot ključno okoliščino navaja, da za njegovo sklenitev ni bilo podano soglasje volj, saj se sama po njegovem podpisu ni več strinjala s pogoji delovanja navedenega društva.

9.Kot je bilo že navedeno, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče presodilo, da je bil Sporazum veljavno sklenjen in da do odločitve toženke o izdaji dovoljenja ni prenehal veljati. To pa pomeni, da vprašanje predlagateljice, iz katerega izhaja predlog za predhodno odločanje SEU, temelji na drugačnem dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo Upravno sodišče. Povedano drugače: predlagateljica s tem vprašanjem, kot je zastavljeno, v bistvu izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Po drugem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato predlagano vprašanje ni upoštevno za rešitev spora.

10.Po drugi strani predlagateljica niti ne trdi, da veljavno sklenjen Sporazum ni skladen z določbami ZKUASP in pravom EU, niti s tem ne povezuje postavitve predhodnega vprašanja SEU. Predlog za postavitev predhodnega vprašanja zato tudi v tem pogledu ni upošteven za rešitev tega spora. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče presodilo, da tudi glede osmega vprašanja pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, zato je predlog tudi v tem delu zavrnilo.

11.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

(1)Glej sklep Vrhovnega sodišča X DoR 380/2022 z dne 29. 1. 2025.

(2)Ali razlaga prvega odstavka 14. člena ZKUASP, skladna s pravom Evropske unije (Direktiva 2014/26/EU), zahteva, da lahko z nadomestilom za tonsko ali vizualno snemanje varovanih del (drugi odstavek 37. člena ZASP) učinkovito upravlja (v smislu prvega odstavka 14. člena ZKUASP) samo tista kolektivna organizacija, v katero so vključene vse raznovrstne kategorije upravičencev do sredstev iz tega nadomestila?

(3)Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu.

(4)Ta med drugim določa, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic sprejme imetnike pravic in subjekte, ki jih zastopajo, vključno z drugimi organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in združenji imetnikov pravic, za člane, če ti izpolnjujejo zahteve glede članstva, ki temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih. Ta merila za članstvo so navedena v statutu ali pogojih članstva organizacije za kolektivno upravljanje pravic in so javno dostopna. V primeru, da organizacija za kolektivno upravljanje pravic zavrne prošnjo za članstvo, imetniku pravice poda jasno obrazložitev o svoji odločitvi (drugi odstavek). Statut organizacije za kolektivno upravljanje pravic predvideva primerne in učinkovite mehanizme za sodelovanje članov organizacije pri njenem postopku sprejemanja odločitev. Zastopanost različnih kategorij članov v postopku sprejemanja odločitev je poštena in uravnotežena (tretji odstavek).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 370, 370/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.