Jedro

Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena ZPP odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnici je tudi sicer na vse pritožbene očitke, ki so le ponovitev nekaterih navedb iz postopka na prvi stopnji sojenja, odgovorilo že sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi delnega umika tožbe za znesek 139,91 EUR s pripadki postopek v tem obsegu ustavi, in razsodilo, (I.) da je tožena stranka (toženka) dolžna v roku 8 dni plačati (tožnici) tožeči stranki (skupaj) 3.551,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi 10.4.2019 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2019 do plačila ter (II.) v istem roku še 211,00 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno odločbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz „vseh pritožbenih razlogov“ in s predlogom, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja (oziroma ponavlja), da ni in ni bila v nobenem materialnopravnem razmerju s tožnico in ji zato ni bila ničesar dolžna. Tožnica je vtoževala terjatev na podlagi računov in kot dokaz k utemeljitvi terjatve priložila Pogodbo o odstopu terjatve, ki naj bi jo sklenila M... d.o.o., kot odstopnik terjatve po predmetnih računih, in tožnica, kot prevzemnica terjatve, ki jo vtožuje v tem postopku. 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se izvršba na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, dovoli, če ta v predlogu določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Po zakonu overjena javna listina se razlaga po 2. točki prvega odstavka 431. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 64. členom Zakona o notariatu. Tožnica se v predlogu za izvršbo ni sklicevala na verodostojno listino (oznaka 1), na kateri bi bila označena kot upnik, in ne na po zakonu overjeno listino (oznaka 4), s katero naj bi terjatve prešle na njo. S predloženo pogodbo v pravdi prav tako ni izkazala, da bi šlo za notarsko overjeno listino, ki je po 23. členu ZIZ verodostojna listina. Moč je edino zaključiti, da upnica s predlogom za izvršbo zoper dolžnico ni izkazala prehoda terjatve nanjo (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), zato ji sodišče ne bi smelo priznati položaj upnice in še manj ugoditi njenemu zahtevku.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma velja opozoriti, da se sme po prvem odstavku 458. člena ZPP odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče zato ni upoštevalo vseh pritožbenih očitkov, ki od navedenega okvira kakorkoli odstopajo. Predmetno velja pravzaprav za obravnavano pritožbo v celoti, saj pritožnica z izpostavljanjem določb ZIZ in ZPP, ki naj bi bile kršene in ki lahko pomenijo le neupoštevne relativne procesne kršitve, želi doseči drugačen dejanski zaključek, in sicer, da vtoževana terjatev, ki izvira iz opravljenih prevozov tretje osebe za toženko, ni s cesijo prešla na tožnico.

6. Pritožnici je tudi sicer na vse pritožbene očitke, ki so le ponovitev nekaterih navedb iz postopka na prvi stopnji sojenja, odgovorilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče s pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje soglaša in jih, ker so vsebovani že v izpodbijani sodbi (glej predvsem 15., 16., 17., 18. in 19. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) na tem mestu ne bo podrobneje ponavljalo. Pritožba se neutemeljeno zavzema za uporabo pravil ZIZ, saj je prvotno izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine po ugovoru toženke prešel v pravdnega, v katerem pravila ZIZ ne veljajo več. Glede morebiti materialno pravnega očitka pa velja še dodati, da je (pravdno) sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da za cesijsko pogodbo ni predpisane obličnosti.

7. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo (353. člen ZPP).

8. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela. sama krije svoje pritožbene stroške.