Jedro

Bistveno v zadevi je potrdilo Upravne enote Laško, iz katerega je razvidno, da je bil prenosnik A.A. na dan tožnikove oddaje vloge na javni razpis dne 27. 12. 2012 še vedno lastnik traktorja Universal 550 DTC. Šele 19. 6. 2013, to je po oddaji vloge in izdani prvi odločbi v tem postopku, je lastnik traktorja postal prevzemnik kmetije (tožnik). To pa pomeni, da tožnik ni prevzel celotne kmetije prenosnikov, saj je traktor delovni stroj, namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v ponovljenem postopku zavrnila vlogo, ki jo je vložila tožeča stranka za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja sofinanciranja iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2012. V obrazložitvi navaja, da je prvo odločbo Upravno sodišče s sodbo IV U 260/2013-7 z dne 15. 6. 2014 odpravilo in vrnilo v ponoven postopek. V tem postopku je tožena stranka upoštevala ugotovitve in napotila sodišča. Iz pogodbe o prenosu med prenosnikom in stranko je ugotovljeno, da je predmet prenosa zaščitena kmetija, ki obsega zemljišče parcele, navedene v odločbi Upravne enote Laško št. 330-645/2012-9 z dne 24. 9. 2012. Prenosnika sta na prevzemnika prenesla vse nepremičnine, ki spadajo v sklop zaščitene kmetije. Organ je presojal, ali je bil opravljen prenos kmetije v skladu s predpisi. Glede ostalih nepremičnin, ki so bile v prejšnjem postopku sporne ugotavlja, da niso predmet prenosa oziroma ne nasprotujejo predpisnim določbam. Sporen pa je prenos traktorja in kosilnice, ki sta po pogodbi o prenosu ostala v lasti prenosnika, za kar se je izvedel dokazni postopek. Iz dopisa Upravne enote Laško št. 217-2/2014-56 z dne 24. 6. 2014 izhaja, da je v uradni evidenci navedeno, da je bil prenosnik A.A. na dan oddaje vloge na javni razpis dne 27. 12. 2012 lastnik traktorja znamke Universal 550 DTC registrska tablica CE ..., prva registracija 29. 6. 1987, identifikacijska številka ... Dne 19. 6. 2013 je lastnik traktorja postal stranka B.B. Glede tega dejanskega stanja je bil izveden postopek za razjasnitev spornega stanja. Tožena stranka navaja 15. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih, ko je lastnik vozila oseba, ki je kot taka vpisana v evidenco registriranih vozil. Potrdilo je izdano o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca in ta predstavlja v skladu z določbo 179. člena ZUP javno listino. Glede na izveden postopek je ugotovljeno, da tožnik ni prevzel celotne kmetije prenosnikov A.A. in C.C., saj je bil iz prevzema izključen traktor Universal DTC, to je delovni stroj namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti. Bistveno je, da je bil prenosnik na dan oddaje vloge lastnik traktorja, stranka pa ni dokazala, da gre za neresnično potrjeno dejstvo ali nepravilno sestavo potrdila. V skladu s 14. členom Uredbe, se vloga tožnika, ker ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa, zavrne.

2. Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev prvostopenjskega organa ter še dodaja: v zadevi ni sporno, da je bil prenosnik A.A. na dan oddaje vloge na javni razpis dne 27. 12. 2012, v skladu z uradno evidenco lastnik traktorja znamke Universal 550 DTC. Sporno pa je, ali je zgoraj navedeni traktor, z notarskim zapisom številka SV 845/2012 z dne 3. 10. 2012 prenesel na prevzemnika in kje se je navedeni traktor nahajal na dan oddaje vloge (pri)tožnika, to je 27. 12. 2012. V nadaljevanju odgovarja na pritožbene navedbe, da se naj bi traktor na dan oddaje vloge nahajal v Nemčiji, za kar pa tožena stranka ugotavlja, da to glede na vse navedbe v pritožbi in ostalih listinah ne drži. 3. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Uveljavlja, da upravni organ prve stopnje ni izvedel dokazov, ki jih je tožnik v vlogi naslovil na organ prve stopnje, dokazoval je namreč, da sporni traktor v času prenosne pogodbe, ni bil na območju Republike Slovenije, ker se je nahajal pri tožnikovi sestri v Nemčiji. Organ ni zaslišal priče, ki jo je tožnik predlagal. Traktor je bil vpisan kot premičnina. Pravni izrazi glede stvari so dvojni, in sicer ali gre za nepremičnine ali za premičnine. Res je bil traktor registriran pri upravni enoti na dan oddaje vloge še vedno na ime izročevalca, vendar pa to ne vpliva na uspešno rešitev vloge tožnika zaradi pridobitve pomoči s strani evropskih sredstev. Tožnik je traktor, tako ko je ta prispel v Republiko Slovenijo, pri upravni enoti prepisal na svoje ime. Sicer pa formalni prepis lastninske pravice ni mogoče šteti kot dejanski prehod lastninske pravice od izročevalca na prevzemnika, saj je dejanski prehod opravljen ali z dnem sklenitve notarskega zapisa ali z dnem prevzema tega traktorja v posest. 4. Oba upravna organa skušata preprečiti pridobitev sredstev tožniku, ki so namenjena razvoju podeželja. Tožnik si prizadeva, da bi porabil sredstva za razvoj podeželja za utrditev kmetijskega gospodarstva, upravni organ mu to skuša preprečiti. Gre za 27 let stari traktor, zaradi česar je tožnik prikrajšan za pomoč, ki mu absolutno gre. Predlaga, da sodišče dopusti in izvede predlagane dokaze z zaslišanjem tožnika, izročevalcev, priče D.D., vpogleda v notarski zapis in izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka, ki jih priglaša. 5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča sta oba upravna organa v ponovljenem postopku sledila ugotovitvam in napotilom sodišča v sodbi IV U 260/2013-7 z dne 15. 5. 2014 in na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

8. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitev določb upravnega postopka, ker upravni organ prve stopnje ni zaslišal predlagane priče, živeče v Nemčiji, ki bi lahko potrdila, da je bil dejansko traktor, ki je v tem postopku sporen pri tej osebi, torej ni bil na ozemlju Republike Slovenije, kar je eden izmed pogojev za dodelitve sredstev, določenih v predpisnih določbah in javnem razpisu. Tudi po presoji sodišča je bistveno potrdilo Upravne enote Laško, številka 217-2/2014-56 z dne 24. 6. 2014. Iz tega je razvidno, da je v uradni evidenci navedeno, da je bil prenosnik Vinko Zeme na dan tožnikove oddaje vloge na javni razpis dne 27. 12. 2012, še vedno lastnik traktorja Universal 550 DTC, reg. št. CE 24-9C. Šele 19. 6. 2013, po oddaji vloge in izdani prvi odločbi v tem postopku, je lastnik traktorja postal prevzemnik kmetije (tožnik). Glede na ugotovitve v postopku, v katerem tožnik zelo protislovno navaja različna dejanska stanja, od tega, da se je traktor v času oddaje vloge nahajal v Nemčiji, da s traktorjem v pogodbi o prenosu ni bil mišljen kmetijski traktor, temveč vrtni traktor, ki ga ni treba registrirati, katere fotografije je tudi priložil pritožbi zoper odločbo prve stopnje ter da je bil prenos opravljen takoj, ko je traktor prišel v Republiko Slovenijo z darilno pogodbo na prevzemnika, pri čemer gre kar za dvakratni prenos traktorja s pogodbo o prevzemu (ta vsebuje tri različne pogodbene pravne posle) in darilno pogodbo, so to vse okoliščine, ki jih je organ pravilno štel kot neverodostojne in je pri presoji kot pravno relevantno za odločitev, upošteval samo prej navedeno potrdilo o lastništvu traktorja na dan oddaje vloge na javni razpis.

9. Ostalih tožbenih ugovorov, ki niso v zvezi z izpodbijanim dejanskim stanjem in pravno podlago za odločitev, sodišče ni presojalo, ker na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

10. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je odločba na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

11. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.