Jedro

Tožeča stranka je poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za sporno leto. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 (po kateri delodajalec v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sam krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice) ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se glasi: "Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 237,50 EUR v 15 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov pa se zavrne".

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti del njenih pritožbenih stroškov v višini 43,20 EUR, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti zavrnilo zahtevek tožene stranke za vračilo stroškov postopka.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi in v tej zadevi samo odloči, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka tožene stranke in predmetne pritožbe, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko toženi stranki ni priznalo stroškov postopka. Tožena stranka je upravičena do priglašenih stroškov postopka, to je do plačila nagrade za postopek, nagrade za narok, izdelave in izročitve dokumentov ter poštnih in telekomunikacijskih storitev v skupnem znesku 329,00 EUR. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da se predmetni postopek nanaša le na spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja. S tem je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 5. odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1). Sodišče prve stopnje bi namreč moralo upoštevati, da je tožnik poleg ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteval tudi plačilo regresa za letni dopust za leto 2008 in 2011 ter plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. V skladu s 7. odstavkom 163. člena ZPP bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki priznati priglašene stroške postopka. Tožena stranka je zahtevala nagrado za postopek po tar. št. 3100, kar znaša 159,90 EUR, nagrado za narok z dne 29. 1. 2014 po tar. št. 3102, kar znaša 147,60 EUR, stroške za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 v znesku 1,50 EUR ter plačilo stroškov poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR. Do povrnitve teh priglašenih stroškov je tožena stranka upravičena. Priglaša pritožbene stroške.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožeča stranka v tem individualnem delovnem sporu vtoževala ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji jo je tožena stranka podala 24. 1. 2013, prijavo v zavarovanje za obdobje od 19. 3. 2008, do 19. 3. 2009 in od 1. 3. 2011 do izdaje sodbe naslovnega sodišča, za navedeno obdobje obračun manjkajoče mesečne plače, izplačilo neizplačane mesečne plače za obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po predhodnem odvodu davkov in prispevkov ter plačilo odškodnine po 118. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) v višini treh plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega je vtoževala tudi obračun in plačilo regresa za letni dopust za leto 2008 v znesku 750,00 EUR bruto in za leto 2011 v znesku 800,00 EUR bruto, odvod predpisanih dajatev in izplačilo ustreznih neto zneskov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. julija za vtoževano leto regresa za letni dopust dalje do plačila. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožeča stranka z vlogo z dne 29. 1. 2014 v celoti umaknila tožbo, tožena stranka pa je z umikom soglašala, kar izhaja iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z dne 29. 1. 2014. Iz spisovnih podatkov je nadalje razvidno, da je tožena stranka z vlogo z dne 13. 2. 2014 priglasila stroške tega postopka in predlagala, da jih sodišče prve stopnje v skladu s členom 158/1 ZPP naloži v plačilo tožeči stranki. Tožena stranka je ob upoštevanju količnika 1 v znesku 123,00 EUR priglasila nagrado za postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.) v višini 159,90 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 ZOdvT v višini 147,60 EUR, izdatke po tar. št. 6000 ZOdvT za izdelavo in izročitev dokumentacije v višini 1,50 EUR in izdatke za poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka na podlagi določbe člena 41/5 Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) dolžna sama nositi svoje pravdne stroške, saj se ta individualni delovni spor uvršča med spore o prenehanju delovnega razmerja, tožena stranka pa zlorab procesnih pravic tožnika ni zatrjevala. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o pravdnih stroških tožene stranke prezrlo, da je tožeča stranka poleg tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obstoj delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, na reparacijski zahtevek od dne nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izdaje sodbe sodišča prve stopnje in na plačilo odškodnine na podlagi 118. člena ZDR (pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da se tudi spori v zvezi z izplačilom odškodnine po 118. členu ZDR uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja) vtoževala tudi izplačilo regresa za letni dopust za leto 2008 in 2011. Za odločitev o stroških v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka pa določba člena 41/5 ZDSS-1 ne pride v poštev, saj je potrebno o teh stroških odločati na podlagi določb ZPP, ki se nanašajo na povrnitev pravdnih stroškov.

V zvezi z vrednostjo predmeta vtoževanih regresov (skupna višina bruto vtoževanih regresov je znašala 1.550,00 EUR) pritožbeno sodišče ugotavlja, da vrednost spornega predmeta v zvezi s katerim se odloča o povrnitvi pravdnih stroškov po določbah ZPP, znaša 1.550,00 EUR. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v znesku 113,10 EUR, nagrado za narok po tar. št. 3102 ZOdvT v znesku 104,40 EUR in izdatke za poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 v znesku 20,00 EUR, kar skupaj znaša 237,50 EUR. Pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo višjih priglašenih pravdnih stroškov, ker so bili ti priglašeni v nasprotju z določbami ZOdvT, niti priglašenih izdatkov za izdelavo in izročitev dokumentov, saj za priznanje teh izdatkov niso bili izpolnjeni pogoji iz tar. št. 6000 ZOdvT. Priznane in odmerjene stroške postopka pred sodiščem prve stopnje je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki na podlagi 1. odstavka 158. člena ZPP, saj iz navedb tožeče stranke ob umiku tožbe ne izhaja, da bi tožeča stranka tožbo umaknila zato, ker je tožena stranka izpolnila zahtevek v zvezi z vtoževanima regresoma za letni dopust. Pritožbeno sodišče o zakonskih zamudnih obresti glede prisojenih stroškov tožene stranke pred sodiščem prve stopnje ni odločalo, saj tožena stranka teh obresti v priglasitvi stroškov ni uveljavljala.

Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi tožene stranke na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v preostalem pa jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. in 2. odstavku 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je toženi stranki od priglašenih stroškov priznalo stroške nagrade za postopek po tar. št. 3220 ZOdvT v višini 50,00 EUR, ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT v višini 10,00 EUR, kar znaša skupaj 60,00 EUR. Pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo priglašenih izdatkov pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov po tar. št. 6000 ZOdvT, saj za priznanje navedenih izdatkov niso bili izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v citirani tar. št.. Glede na uspeh tožene stranke s pritožbo (tožena stranka je s pritožbo uspela do 72 %), je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti sorazmerni del njenih pritožbenih stroškov v znesku 43,20 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbeno sodišče o stroških odgovora na pritožbo tožeče stranke ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.