Jedro

Prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek (III. točka izreka) in zakonitega dediča (vdovca zapustnice) A. A. napotilo, da zoper zakonito dedinjo (hči zapustnice) B. B. vloži tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino po pokojni ne sodi ½ nepremičnine ID znak X-2553-150 (I. točka izreka), in sicer v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka).

2. Zakoniti dedič A. A. s pravočasno pritožbo izpodbija navedeni sklep v delu, v katerem ga je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo, ker je njegovo pravico štelo za manj verjetno. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Navaja, da njegova pravica ni manj verjetna, saj je že tekom zapuščinskega postopka dokazal, da je dejanski lastnik celotnega stanovanja na naslovu K. c. 57 v M. z ID znakom katastrska občina X stavba 2553 del stavbe 150. Sporno polovico navedenega stanovanja je pridobil tako, da je plačal kupnino v višini 3.000.000,00 SIT B. B., kar je dokazal s potrdilom o prejemu kupnine B. B. po prodajni pogodbi z dne 20. 6. 2005. S pokojno resda nista uredila lastništva v zemljiški knjigi, vendar zgolj pogled sodišča v zemljiško knjigo in sodna praksa, na katero se sklicuje, ne more biti podlaga za odločitev, ampak je potrebno preveriti vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine. Pritožnik svoje stališče, da je pravica B. B. manj verjetna, utemeljuje tudi z navedbo, da je bila le-ta z darili večje vrednosti s strani pokojne že oddedovana. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ter na pravdo napoti zakonito dedinjo B. B. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 350. v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 163. členom ZD preizkusi pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 163. členom ZD).

5. Če je med dediči spor o dejstvih ali uporabi prava o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče po določbi 1. točke 212. člena ZD prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo. Po določilu prvega odstavka 213. člena ZD napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, pri čemer mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, katera stranke je svoje trditve izkazala za verjetnejše. 6. Iz zemljiške knjige izhaja, da je zapustnica solastnica nepremičnine z ID znakom X-2553-150 do ½ od celote, pritožnik pa je v predmetnem postopku zatrjeval, da to premoženje ne spada v zapuščino, saj je sam izključni lastnik navedene nepremičnine.

7. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je pravica pritožnika manj verjetna, in povzema razloge iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa kot pravilne. Navedeni zaključek je v skladu tako z zakonsko domnevo lastninske pravice (prvi odstavek 11. člena Stvarnopravnega zakonika1), kot z ustaljeno sodno prakso, po kateri je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot je razvidno iz zemljiške knjige.2 Po naravi stvari ima le pritožnik pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev, da je izključni lastnik nepremičnine, ki je po podatkih zemljiške knjige v njegovi solasti ter solasti zapustnice. Če tožbe ne vloži, se mora zapuščinski postopek končati glede na zemljiškoknjižne podatke, ki dajejo podlago za zaključek, da spada solastninski delež zapustnice na nepremičnini z ID znakom X-2553-150 v zapuščino. Zgolj v primeru, da bi pritožnik predložil listino, na podlagi katere bi lahko dosegel vpis zatrjevane pravice v zemljiško knjigo (na primer ustrezno pravnomočno sodno odločbo ali pogodbo, iz katere bi izhajal tako zavezovalni kot tudi razpolagalni pravni posel), bi bilo moč že na podlagi podatkov spisa zaključiti, da sporno premoženje ne sodi v zapuščino, vendar pa take listine ni predložil.3 Pri tem je še pojasniti, da bodo dejstva in dokazi, na katere se sklicuje pritožnik, lahko predmet presoje v pravdi, ki jo bo sprožil. 8. Z navedbami, da je bila dedinja B. B. že oddedovana pa pritožba tudi ne more uspeti, saj gre pri dedni odpravljenosti4 za vprašanje velikosti dednega deleža oz. vračunanja v dedni delež, ne pa obsega zapuščine in v tej zvezi verjetnosti pravice dediča A. A. 9. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

1 Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. 2 VSL Sklep II Cp 476/2018 z dne 9. 5. 2018, VSL Sklep II Cp 2839/2017 z dne 9. 5. 2018, VSL sklep I Cp 1686/2014 z dne 11. 2. 2015. 3 Primerjaj VSL sklep I Cp 1686/2014 z dne 11.2.2015. 4 Kar pomeni, da bi od zapustnice z darili že prejela toliko premoženja, kot bi ji glede na njen zakoniti dedni delež iz zapuščine pripadalo.