Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri presoji, ali predlagatelj izpolnjuje pogoje za delno oprostitev plačila sodne takse, ni bilo mogoče upoštevati okoliščine, da je udeležen v številnih drugih sodnih postopkih, kjer ima tudi stroške oziroma izdatke, saj le - teh ne konkretizira.
Socialna ogroženost predlagatelja se presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb.
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za oprostitev plačila sodnih taks. Predlog za obnovo vseh pravnomočno končanih postopkov vlagatelja v letu 1995 pa je zavrglo.
2. Zoper sklepa se pritožuje vlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. V pritožbi zoper sklep z dne 14. 2. 2014 navaja, da bi moralo sodišče uporabiti določbe 80., 81. in 82. člena ZPP in mu postaviti odvetnika. Urad predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani pa je zaprosil za brezplačnega odvetnika. Njegova prošnja je bila zavrnjena. Sklicuje se na dejstva, ki so sodišču splošno znana in na podlagi katerih je njegova pritožba utemeljena. Predlaga, naj sodišče upošteva njegovo duševno in finančno trpljenje.
3. V pritožbi zoper sklep z dne 25. 4. 2014 predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sodišče tožniku take in podobne sklepa izdaja že več let. Pri tem ne upošteva splošno znanih dejstev, ne ugotovi dejanskega stanja in ne uporabi pravilno predpisov ter Ustave RS. Sodišče bi moralo pri ugotavljanju dejanskih prihodkov prosilca za taksno oprostitev upoštevati dejanska sredstva, ki jih prosilec prejme v zadnjih treh mesecih. Sodišče ni upoštevalo postopkov za taksno oprostitev pred drugimi sodišču, ki so pritožbenemu sodišču splošno znana iz pritožbenih postopkov. Sklicuje se na zadnjo obvestilo ZPIZ-a iz katerega je razvidno, da pritožnik mesečno prejme le okoli 500,00 EUR.
4. Pritožbi nista utemeljeni.
O pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo pravnomočno končanih postopkov
5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo vseh pravnomočno končanih postopkov vlagatelja po letu 1995. Sodišče je tako ravnalo, ker predlagatelj vloge, kljub temu, da ga je sodišče pozvalo na popravo s sklepom in opozorilom na posledice, ni ustrezno dopolnil ter je vložil splošen predlog za obnovo vseh pravnomočno končanih postopkov (brez konkretizirane navedbe katerih), brez navedb okoliščin glede pravočasnosti vložitve predloga, brez dokazov, s katerimi bi podprl svoje navedbe in se pri tem oprlo na določilo 397. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
6. Taka odločitev prvostopenjskega sodišča je materialnopravno pravilna, sodišče prve stopnje pa je navedlo tudi vse razloge, ki odločitev utemeljujejo. Vloga, ki jo je stranka naslovila na sodišče, ni vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Zato je sodišče stranko pozvalo na popravo ali dopolnitev. Ker tudi dopolnjena vloga, ki jo je stranka poslala na sodišče ni bila taka, da bi se lahko obravnavala, je sodišče ravnalo pravilno, ko jo je zavrglo (108. člen ZPP).
7. Pritožba sodišču očita, da bi moralo postopati v skladu z določili 80., 81. in 82. člena ZPP. Iz podatkov spisa izhaja, da je R. Š. (stranki v postopku) postavljen stalni skrbnik D. Š., ki je njegov sin. Sodišče prve stopnje je to v izpodbijanem sklepu upoštevalo in štelo, da stranko R. Š. zastopa stalni skrbnik D. Š. in je stranka pravilno zastopana. V postopkih pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben (prvi odstavek 87. člena ZPP). Zavrnitev predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku ne predstavlja kršitve ne ovire za postopanje stranke v skladu z napotili sklepa. Dejstvo, da stranka ni bila zastopa po odvetniku, pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, niti ne predstavlja kršitve določil postopka. Pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu tudi ni našlo nobenih napak in pomanjkljivosti na katere pazi po uradni dolžnosti.
O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi oprostitve plačila sodnih taks
8. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlagateljev predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj je ugotovilo, da njegovo premoženjsko stanje ni tako, da bi ga lahko sodišče plačila sodnih taks oprostilo v celoti, saj ni prejemnik denarne socialne pomoči, ki je pogoj za oprostitev plačila taks v celoti. Sodišče je poleg tega predlog tudi vsebinsko obravnavalo in ugotovilo, da predlagatelj ne preživlja družinskih članov, njegovo premoženjsko stanje pa ni tako, da bi plačilo sodne takse v višini 33,00 EUR ogrozilo njegovo preživljanje, oziroma bi bila s plačilom zneska občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Predlagatelj namreč prejema 800,00 EUR mesečne pokojnine. Ob takih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je tudi po oceni pritožbenega sodišča odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks materialnopravno pravilna.
9. Prvostopenjsko sodišče se je glede ugotavljanja kriterija pravnega standarda občutno zmanjšanih sredstev za preživljanje oprlo na kriterije, ki jih za ugotovitev prošnje za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Ugotovilo je, da predlagateljev mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve in znaša 530,44 EUR.
10. Pritožnik napada tisti del prvostopenjske odločitve, ki se nanaša na ugotavljanje njegovih mesečnih prejemkov in trdi, da bi moralo sodišče upoštevati dejanske mesečne prejemke oziroma obremenitve in izdatke, ki jih ima zaradi drugih postopkov, ki jih vodi. Pritožnikove navedbe o njegovih mesečnih izdatkih oziroma stroških, ki jih ima na podlagi drugih postopkov pa ostajajo na pavšalni ravni. Pritožnik ne konkretizira in ne izkaže, za katere stroške naj bi šlo, v katerih zadevah in v kakšni višini. Stranka je tista, ki mora dokazati, da izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev. Pritožnikovo posplošeno sklicevanje na druge sodne postopke zaradi katerih naj bi mu mesečno ostalo le okoli 500,00 EUR, tej zahtevi ne zadosti. Kot je pravilno v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo že prvostopenjsko sodišče se socialna ogroženost presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb (primerjaj 6. točko obrazložitve sklepa z dne 25. 4. 2014). Pritožnik sicer zanika, da bi imel administrativne prepovedi, vendar ima, kot sam navaja, mesečne odtegljaje, zaradi katerih prejme 300,00 EUR manj mesečnih prejemkov zaradi sodnih postopkov, kar prav tako ne more biti razlog za privilegirano obravnavanje.
11. Pritožbeni razlog tako niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zoper sklepa zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijana sklepa potrdilo.