Jedro

Prvostopenjski davčni organ pri izdaji izpodbijane odločbe vezan na podatke o katastrskem dohodku, ki jih je pridobil iz evidenc GURS, tožnica pa bi mogla, če se s podatki, ki vplivajo na izračun pripisanega katastrskega dohodka, ni strinjala, sprožiti postopek spremembe bonitet svojih zemljišč skladno s četrtim odstavkom 87.1lena ZKN.

Izrek

I.Toba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stro1ke postopka.

Obrazloeitev

1.Z izpodbijano odlo1bo je prvostopenjski dav1ni organ tonici dolo1il dav1no osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2022 v vi1ini 442,67EUR, saj je tonica 1lan kme1kega gospodinjstva s skupnim dohodkom iz te dejavnosti v vi1ini 924,47EUR, in sicer ena od dveh, v dav1no osnovo pa se ji v1teva 442,67EUR katastrskega dohodka in pav1alne ocene dohodka na panj, namre1 katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemlji1 v Republiki Sloveniji v znesku 446,63EUR in oprostitev oziroma zmanj1anje katastrskega dohodka v znesku 3,96EUR, ter odmeril pristojbino za vzdr
7eevanje gozdnih cest za isto leto od osnove 144,63EUR po stopnji 14,7% v znesku 21,26EUR in tonici v plailo nalo
7eil poraun pristojbine za leto 2022 v znesku 9,79EUR in plailo obroka pristojbine za vzdr
7eevanje gozdnih cest za leto 2023 v znesku 14,88EUR. V obrazloitvi je citiral relevantne zakonske dolobe.

2.Drugostopenjski dav1ni organ je toniino pritobo zoper izpodbijano odlo1bo zavrnil. V svoji odlobi na1teva pravne podlage iz Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG), Uredbe o pristojbini za vzdr
7eevanje gozdnih cest, Zakona o davnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (v nadaljevanju ZUKD-2) in Zakona o katastru nepreminin (v nadaljevanju ZKN). Navaja, da dav1ni organ v davnem postopku ne ugotavlja katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemlji1, temve je dav1ni organ vezan na uradno pridobljene podatke, ki mu jih posreduje organ, pristojen za geodetske zadeve (GURS), in sicer po stanju na dan 30.junija posameznega leta. V obravnavanem primeru se tonici v davno osnovo upo1teva katastrski dohodek, ki ga davnemu organu posreduje GURS, in sicer po stanju na dan 30..6.2022. Ugotovitve davnega organa iz izpodbijane odlo1be v zvezi s predpisanim katastrskim dohodkom za zemlji1, ki jih ima tonica v lasti, temeljijo na podatkih zemlji1kega katastra oziroma katastra nepreminin, na podlagi prejetih podatkov pa dav1ni organ izvr1i odmero po uradni dolbnosti. V katastru nepreminin se boniteta doloa v obliki bonitetnih tok, te pa so podatek uradne javne evidence, ki predstavlja verodostojno in zaupanja vredno informacijo, zato ni pravne podlage za njihovo neupo1tevanje. Zavezanec, e opisano stanje v boniteti zemlji1 v katastru nepreminin ne ustreza dejanskemu stanju v naravi, lahko kadarkoli predlaga spremembo te bonitete. Dav1ni organ je tonico tudi pozval k doloni opredelitvi zemlji1, ki so predmet njene pritobe, na GURS pa je posredoval zaprosilo za opredelitev glede ponovne preveritve bonitetnih tok kmetijskih in gozdnih zemlji1 ter spremembe stanja podatkov. GURS je odgovoril, da je sprememba katastrskega dohodka za leto 2022 posledice spremembe bonitetnih tok zemlji1, posredovani podatki pa so usklajeni s stanjem v katastru na dan 30..6.2022, gre za katastrski dohodek in bonitetne toke, ter so doloene v skladu z veljavno zakonodajo. Predhodni podatki niso bili odraz dejanskega stanja na terenu, zato sedaj prihaja do razlik v bonitetnih tokah. Drugostopenjski organ tonici tudi pojasnjuje, da je obve1anje lastnikov o vpisanih podatkih po vzpostavitvi katastra nepreminin urejeno, in sicer je bil pri vzpostavitvi katastra migriran in uporabljen obstojei sloj bonitete zemlji1, izdelan na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu ter podatkov postopkov spremembe bonitete, ki je od januarja.2021 javno dostopen v javnem vpogledu v podatke katastra na portalu prostor, pri emer se o vzpostavitvi katastra lastnikov posebej ne obve1a. Zato so pritobeni oitki v tej zvezi neutemeljeni. Glede toniinih ugovorov, da podatki niso bili javno objavljeni, drugostopenjski organ ugotavlja, da javni vpogled v podatke katastra na portalu prostor omogoa vpogled v opisne in grafine podatke GURS in nekaterih drugih upravljavcev, pri emer ne gre za izkljuen nain seznanitve s temi podatki, saj obstajajo 1e druge ustrezne in zadostne monosti, ki to uporabniku omogoajo. Tonica bi tako lahko pridobila podatke o vi1ini katastrskega dohodka in novih bonitetnih tokah pri obmonih geodetskih upravah, geodetskih pisarnah ali pri geodetskih podjetjih. Tonica tudi zaradi tega, ker je GURS sproti uporabnike informiral o spremembah in posebnostih, ni bila prizadeta v svojih pravicah, saj so bili podatki, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana odlo1ba, ves as dostopni.

3.Tonica zoper izpodbijano odlo1bo vlaga tobo in sodi1u predlaga, naj jo v celoti odpravi ter ugotovi pravilno vi1ino katastrskega dohodka za potrebe odmere dohodnine ter odmere pristojbine za vzdr
7eevanje gozdnih cest, oboje za leto 2022, oziroma podredno naj izpodbijano odlo1bo odpravi in zadevo vrne v ponovno re1evanje prvostopenjskemu upravnemu organu ter odloi o povrnitvi stro1kov postopka, vkljuno s sodno takso. Navaja, da katastrski dohodek in bonitetne toke, ki so njegova osnova, izpodbija kot nepravilno doloen podatek, ki ga je GURS posredoval davnemu organu za pripravo izpodbijane odlo1be, saj se je katastrski dohodek njenih zemlji1 za leto 2022 nerazumno povi1al glede na predhodno leto. Sprememba bonitetnih tok je bila nepojasnjena in neustrezna, ker so njena zemlji1a na kra1kem svetu manj primerna za kmetijsko obdelavo manj primerna, saj gre za nepreminine z veliko kamenitostjo in skalovitostjo ter zelo plitkimi tlemi, kar pri doloanju bonitete ni bilo upo1tevano, prav tako se je podrlo relativno razmerje med manj in bolj produktivnimi zemlji1i ter razmerje med zemlji1i kra1kega sveta in drugod po Sloveniji. Zahteva, da GURS preveri bonitetne toke njenih zemlji1 in jih popravi po uradni dolbnosti po 87. 1lenu ZKN ter pravilne podatke za tekoe davno leto sporoi davnemu organu, podatke pa naj popravi tudi za sporno davno leto. Opozarja, da so se po prejemu izpodbijane odlo1be tudi dogajale aktivnosti glede bonitetnih tok, in sicer jeseni 2023 do pomladi 2024, saj so stanovske organizacije na sreanjih z GURS izpostavile nepravilnosti in nezakonitosti novih bonitetnih tok, kar tonica ob1irno pojasni. Vsled tega je pri1lo tudi do doloenih spremembe bonitet, vendar pa za njena kmetijska in gozdna zemlji1a bonitetne toke 1e niso bile spremenjene, v zvezi s imer tonica na1teva nekaj nepreminin, ki so po povr1ini najveje, ter kak1ne bonitetne toke so jim bile pripisane v letih 2020 ter 2022. Iz tega izhaja, da je GURS priznal napake pri doloanju bonitetnih tok za leto 2022, vendar kljub temu v asu priprave toniine tobe v katastru nepreminin 1e ni vidnih spremenjenih bonitetnih tok za Kras. Zato tonica sodi1u predlaga, naj nove bonitetne toke pogleda za as po 30..6.2024 pri emer bo tudi sama opravila ta vpogled in sodi1u le-tega posredovala v nadaljevanju postopka. Tonica izpostavlja tudi, da GURS lastnikov ni obve1al o spremenjenih bonitetnih tokah in je bila o novem katastrskem dohodku obve1ena 1ele s sprejemom izpodbijane odlo1be, prav tako podatki o novo izraunanih bonitetnih tokah na preseni datum niso bili objavljeni na javno dostopni spletni strani GURS. Sklicuje se, da mora biti iz zakona razvidno in predvidljivo, kaj in kdaj drava zahteva od davnih zavezancev, kar po njenem velja tudi za bonitetne toke. Te pa pred 30..6.2022 na spletnem portalu eadprostor niso bile objavljene, zato se tonica ni imela monosti seznaniti z vi1ino katastrskega dohodka ter predvideti davne obveznosti, zato njeno davno breme ni bilo predvidljivo.

4.Toenka v odgovoru na tobo v celoti prereka toniine navedbe in vztraja pri razlogih, kot izhajajo iz obrazloitev odlo1b davnih organov ter predlaga zavrnitev tobe. Navaja, da je dav1ni organ v davnem postopku pri odmeri obveznosti iz kmetijske in gozdarske dejavnosti ter pristojbine za vzdr
7eevanje gozdnih cest vezan na uradno pridobljene podatke oziroma uradne evidence po presenem datumu, ki mu jih mora posredovati GURS. V letu 2022 vzpostavljen kataster nepreminin pa je temeljna uradna evidenca, ki izkazuje dejansko stanje in v katero se med drugim vpisuje tudi podatek o boniteti zemlji1. Sistem ugotavljanja katastrskega dohodka in pav1alne ocene dohodka na panj doloa ZUKD-2, ki ureja izraun katastrskega dohodka na hektar zemljia ter pripis le tega vsakemu zemljiu, za kar je pristojna GURS. V predmetni zadevi se pri izraunu katastrskega dohodka upo1teva lestvica iz Uredbe o doloitvi lestvic katastrskega dohodka, pav1alne ocene dohodka na ebelni panj in obmoij posebnih reimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2020 do 2022. Bonitetne toke so tako podatek uradne javne evidence, ki na vsakokratni preseni datum predstavlja verodostojno in zaupanja vredno informacijo. Zato ni pravne podlage za njihovo neupo1tevanje. Podatek o vi1ini katastrskega dohodka, vpisanega v katastru na preseni datum, ki se po izpodbijani odlo1bi v1teva v davno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in ki predstavljajo osnovo za odmero pristojbine za vzdr
7eevanje gozdnih cest, pa je ugotovljen na podlagi in skladno s podatki katastra nepreminin, ki jih davnemu organu posreduje GURS. Toenka poudarja, da je za doloitev bonitetnih tok ter za izraun katastrskega dohodka pristojna GURS in ne dav1ni organ, kot to zmotno zatrjuje tonica.

5.Toba ni utemeljena.

6.Z izpodbijano odlo1bo je tonici dolo1ena dav1na osnova od osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD) za leto 2022 ter odmerjena pristojbina za vzdr
7eevanje gozdnih cest za leto 2022 in v plailo nalo
7en poraun pristojbine za leto 2022 in plailo obroka pristojbine za leto 2023. Tonica osporava vi1ino katastrskega dohodka, na podlagi katerega sta bili z izpodbijano odlo1bo doloeni dav1na osnova ter pristojbina, e1 da je katastrski dohodek previsok zaradi previsoko doloene bonitete toniinih zemlji1.

7.Skladno s 70. 1lenom ZDoh-2 se za dohodek iz OKGD med drugim 1tejejo potencialni trni dohodki od pridelave na zemlji1ih oziroma v panjih. Gre torej za predpostavljeni davek, saj obdavitev temelji na domnevi, da je zavezanec vi1ino dohodka mogel dosei, in sicer pav1alni davek, ki je uveden zaradi tega, ker bi bilo ugotavljanje dejanskih podatkov (denimo o dohodkih) teko uresniljivo oz. povezano z nesorazmernimi stro1ki. Pri pav1alnih davkih ni obiajno, da bi se s prikazom dejanskih podatkov lahko spremenil pav1alni nain doloitve davne osnove.

8.Skladno s prvim odstavkom 71.1lena ZDoh-2 je dav1na osnova od teh potencialnih trnih dohodkov katastrski dohodek, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30.junija leta, za katero se dohodek ugotavlja. Zakon torej katastrskega dohodka neposredno ne opredeljuje, temve napotuje na druge predpise, ki urejajo ugotavljanje katastrskega dohodka. ZUKD-2 tako opredeljuje, da je katastrski dohodek pav1alna ocena trnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki bi ga bilo mono dosei s povpreno ravnijo pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetijskih in gozdnih zemlji1ih v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost (1. alinea 2. 1lena), boniteta zemljia pa je podatek o proizvodni sposobnosti zemljia, ki se v obliki bonitetnih tok za vsako kmetijsko in gozdno zemljie vodi v zemlji1kem katastru po predpisih o evidentiranju nepreminin (9. alinea). Nadalje ZUKD-2 doloa, da se katastrski dohodek izrauna na hektar povr1ine posamezne vrste dejanske rabe zemljia tako, da se katastrski dohodek, ugotovljen v skladu s 6. 1lenom ZUKD-2, deli s skupnim 1tevilom hektarjev posamezne vrste rabe zemlji1, evidentiranim v zemlji1kem katastru na dan 15.marca leta, v katerem se katastrski dohodek ugotavlja, in znesek korigira glede na boniteto oziroma rasti1ni koeficient zemljia (prvi odstavek 7. 1lena), pri emer se tako doloen katastrski dohodek pripisuje vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljiu glede na njegovo povr1ino, vrsto dejanske rabe in boniteto zemljia oziroma rasti1ni koeficient, kot se vodi v zemlji1kem katastru (prvi odstavek 10. 1lena), za pripisovanje katastrskega dohodka kmetijskim in gozdnim zemlji1im v zemlji1kem katastru pa je pristojna GURS (2. alinea etrtega odstavka 3. 1lena).

9.Skladno s prvim in tretjim odstavkom 49. 1lena ZG lastniki gozdov plaujejo pristojbino za vzdr
7eevanje gozdnih cest v odvisnosti od katastrskega dohodka gozdov in gostote gozdnih cest. Izvedbeni predpis te zakonske dolobe je Uredba o pristojbini za vzdr
7eevanje gozdnih cest, ki doloa metodologijo za izraun pristojbine in tudi pogoje za oprostitev plaevanja pristojbine. Ta pristojbina ni plailo za opravljeno storitev vzdr
7eevanja cest, eprav so zbrana sredstva namenska, temve je javna dajatev.

10.Skladno z ZKN se podatki o bonitetah zemlji1 vodijo v katastru nepreminin (12.toka a) alinee prvega odstavka 11. 1lena), pri emer se boniteta doloi v obliki bonitetnih tok v razponu od 1 do 100 (prvi odstavek 20. 1lena), ena od vrst katastrskih postopkov, ki se izvedejo kot inenirski in upravni postopek, pa je tudi sprememba bonitete zemlji1 (prvi odstavek in 10. toka petega odstavka 38. 1lena), ki se lahko izvede tudi na predlog vsakogar, ki ima pravni interes za spremembo (etrti odstavek 87. 1lena).

11.Po presoji sodi1a zgoraj nanizana zakonska pravila potrjujejo stali1a, ki jih je zavzela toenka, namre da se katastrski dohodek izrauna ob upo1tevanju bonitete zemljia in posameznemu zemljiu tak1en dohodek pripi1e GURS, ta dohodek pa nato predstavlja davno osnovo za obdavitev OKGD. Pri tem pa je boniteto zemlji1 mogoe spremeniti tudi v postopku, ki se zane na predlog zainteresirane osebe. To pomeni, da je bil prvostopenjski dav1ni organ pri izdaji izpodbijane odlo1be tudi po presoji sodi1a vezan na podatke o katastrskem dohodku, ki jih je pridobil iz evidenc GURS, tonica pa bi mogla, e se s podatki, ki vplivajo na izraun pripisanega katastrskega dohodka, ni strinjala, sproiti postopek spremembe bonitet svojih zemlji1 skladno s etrtim odstavkom 87.1lena ZKN.

Tako je tudi neutemeljena tožničina zahteva, ki jo je podala v tožbi, naj GURS preveri in popravi bonitetne točke njenih zemljišč, saj s tožbo v upravnem sporu ni mogoče sprožiti postopka pred upravnimi organi. Prav tako tožnica ni sodišču sporočila, da bi naknadno prišlo do morebitne relevantne spremembe bonitete njenih zemljišč, kot je to sicer napovedala v tožbi; sodišče pa stanja bonitete njenih zemljišč za čas po vložitvi tožbe, kot je to predlagala tožnica, tudi ne rabi raziskovati, saj je relevantno stanje na presečni datum leta 2022.

Glede tožničinih ugovorov, da ni vedela, kakšna je boniteta njenih zemljišč, se sodišče po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na obrazložitev iz odločbe drugostopenjskega davčnega organa, namreč da je bil kataster nepremičnin skladno s 139. členom ZKN vzpostavljen med drugim s prevzemom podatkov iz evidenc zemljiškega katastra o območjih bonitete zemljišč, sloj območij bonitete zemljišč pa ni nov podatek. Ti podatki so bili po obrazložitvi toženke od januarja2021 javno dostopni v javnem vpogledu v podatke katastra na portalu prostor, podatki o višini katastrskega dohodka in novih bonitetnih točkah posameznih zemljišč na presečni datum pa so bili na voljo tudi pri območnih geodetskih upravah, geodetskih pisarnah ter geodetskih podjetjih. Tožnica slednjega s tožbo niti ni prerekala.

Sodišče tudi ne sledi tožbenim ugovorom o neskladnosti zakonske ureditve s 147. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Načelo zakonitosti na davčnem področju zapoveduje zakonski pridržek ter zahtevo po jasnosti in določnosti davčnih predpisov. Po presoji sodišča to v obravnavanem primeru z zakonsko ureditvijo, kot je predhodno predstavljena, ni bilo kršeno. ZDoh-2 kot davčni zakon sicer glede davčne osnove za davek na dohodek iz OKGD v prvem odstavku 71. člena sicer res odkazuje na drug predpis, tj. ZUKD0, ki pa skladno s 1. členom ureja sistem ugotavljanja katastrskega dohodka ravno za davčne namene; gre torej prav tako za zakon in ne za podzakonski predpis8, nadalje pa gre torej glede na cit. namen prav tako za davčni zakon.9 Enako tudi ZG v tretjem odstavku 49. člena veže višino pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest na katastrski dohodek gozdov, zato tudi glede tega po presoji sodišča velja enako. Drugih ugovorov v zvezi s samo pravno podlago, na podlagi katere je bila tožnici z izpodbijano odločbo odmerjena pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest ter sta ji bila v plačilo naložena poračun in obrok pristojbine, pa tožnica s tožbo ne podaja.

Po povedanem argumenti tožnice niso utemeljeni, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Pri tem je sodišče odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj pravnorelevantno dejansko stanje ni sporno, sporna so bila vprašanja materialnopravne narave.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. ------------------------------- 1 Jernej Podlipnik, Davčni sistem: vrste javnih dajatev in njihove značilnosti, v Splošno davčno pravo, Lexpera, GV založba, Ljubljana, 2023, str. 166. 2 Prav tam, str. 167. 3 Prav tam. 4 Branka Svilar, Andrej
60ircelj, komentar k 25. členu, v Zakon o dohodnini (ZDoh) s komentarjem, GV, Ljubljana, 1998, str. 75, ki tako navajata pri smiselno enaki določbi prvega odstavka 25. člena ZDoh (ki je glasila: Osnova za davek iz kmetijstva je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.). 5 Sodba VSRS X Ips 286/2013, tč. 7. 6 Povzeto po prav tam, tč. 8. 7 Smiselno enako v sodbi tega sodišča U 6/2001 z dne 27. 2. 2003, ko sodišče ob sklicevanju na prvi odstavek 25. člena ZDoh pojasni, da v postopku odmere obveznosti iz kmetijstva ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora neusklajenosti podatkov zemljiškega katastra s stanjem zemljišč v naravi, saj je postopek ugotavljanja in usklajevanja podatkov o vrsti rabe zemljišč predpisan v Zakonu o zemljiškem katastru, tožena stranka pa je pri odmeri obveznosti iz kmetijstva vezana na uradne podatke zemljiškega katastra. 8 Kar sicer ne bi bilo ustavnoskladno, prim. denimo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181-01, tč. 7, U-I-296/95, tč. 9, U-I-313/13, tč. 42. 9 Ustavno sodišče Republike Slovenijo podobno pri presoji Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin v odločbi U-I-262/19, tč. 30 in 31.