Dostop odvetnika do podatkov o lastništvu vozila na podlagi 10. člena ZOdv

Datum

09.05.2025

Številka

07121-1/2025/485

Kategorije

Pravne podlage, Posredovanje osebnih podatkov

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 14. 4. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve podatkov o lastništvu vozila s strani odvetniške pisarne.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zavezanci za posredovanje podatkov odvetniku na podlagi 10. člena ZOdv so državni organi (kamor sodijo tudi upravne enote), organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil.

Odvetnik lahko zahtevane osebne podatke pridobi, če so ti objektivno primerni in uporabni oziroma če bodo služili za izvedbo ene ali več konkretnih nalog s področja opravljanja odvetniškega poklica. Za pridobitev osebnih podatkov mora odvetnik izkazati potrebo po tem podatku dejanja za opravo konkretnega dejanja v okviru zastopanja.

Izpolnjeni morajo tudi pogoji, ki jih določata Splošna uredba ter ZVOP-2. Posebej je treba izpostaviti 39. člen ZVOP-2, ki določa, da osebe javnega sektorja lahko posredujejo osebne podatke, če je podana ustrezna pravna podlaga in zahteva za posredovanje podatkov po prvem odstavku 41. člena ZVOP-2.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

Glede pravice odvetniške pisarne do dostopa do podatkov o lastništvu vozila, ki jih vodijo Upravne enote ali drugi državni organi, pojasnjujemo, da so na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZOdv) ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, in sicer v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom istega člena nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

Na podlagi navedenega IP meni, da je odvetnik upravičen do pridobivanja osebnih podatkov, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica. Storitve odvetniškega poklica so skladno z določbo 2. člena ZOdv pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih. Odvetnik mora v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je »posamično zadevo« treba razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Stranka torej ne more pooblastiti odvetnika zgolj za (splošno) pridobivanje osebnih podatkov tretjih oseb, ampak jih sme odvetnik pridobiti le, kadar so potrebni za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je, kot rečeno, namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, ne pa (splošnemu) pridobivanju osebnih podatkov tretjih oseb. Skladno z 10. členom ZOdv mora biti torej že v času pridobivanja podatkov izkazana potreba po konkretnem osebnem podatku za opravo konkretnega procesnega dejanja ali drugega dejanja odvetniškega zastopanja.

10. člen ZOdv bi torej lahko predstavljal pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov brez soglasja posameznika, vendar le, če so podatki nujni za izvajanje storitev odvetniškega poklica v konkretni zadevi. Poleg tega morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih določata Splošna uredba ter ZVOP-2. Posebej je treba izpostaviti 39. člen ZVOP-2, ki določa, da osebe javnega sektorja lahko posredujejo osebne podatke, če je podana (1) ustrezna pravna podlaga in (2) zahteva za posredovanje podatkov po prvem odstavku 41. člena ZVOP-2, ki mora vsebovati:

·podatke o vlagatelju zahteve,

·pravno podlago za pridobitev podatkov,

·namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve,

·predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo,

·vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo,

·obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Kot rečeno, IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more presojati utemeljenosti pridobitve konkretnih podatkov, zato lahko le splošno povzamemo, da mora zavezanec po 10. členu ZOdv odvetniku posredovati vse podatke, v kolikor so izpolnjeni zahtevani pogoji in je vloga vložena na predpisan način.

Ob tem dodatno pojasnjujemo še, da lahko vsakdo (torej ne le odvetniki), ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, po četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2 od upravljavcev registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, zahteva posredovanje naslednjih osebnih podatkov: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka