Jedro

Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pripravljalna vloga predlagatelja z dne 15. 1. 2015 zavrže (1. točka izreka); predlog za vzpostavitev etažne lastnine pa zavrne (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnjuje, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi I P 2578/2013 poteka pravdni postopek zaradi izstavitve zemljiškoknjižne listine. Povzema trditveno podlago iz tožbe, tožbeni zahtevek in razloge nepravnomočne zavrnilne zamudne sodbe. Zaradi zavrnitve zahtevka v pravdi ima pravni interes za nepravdni postopek po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju: ZVEtL). Iz podstrešja so nastala štiri stanovanja, in to že leta 1996 oz. 1997. Posamezni deli v naravi obstajajo, predlagatelj pa ne more doseči niti v pravdnem postopku niti po mirni poti vzpostavitve etažne lastnine, zato je upravičen vložiti predlog po ZVEtL, ki omogoča vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo. Ker etažna lastnina podstrešja še ni vzpostavljena, saj nasprotne stranke tega ne želijo, je upravičeno vložil ta predlog. Pravni naslov je izkazan, prav tako so izkazani pogoji za priposestvovanje. Res sta Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) in Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) določila overjeno vknjižbeno dovoljenje, kar pa velja zgolj za pravnoposlovne načine pridobitve. Mogoče bi bilo pritrditi argumentu, da za pravne posle, ki so se zgodili po sprejetju navedenih zakonov, uporaba interventnega zakona ZVEtL ni ustrezna. Vendar je treba upoštevati, da je pogoj overitve in obstoja vknjižbenega dovoljenja po naravi stvari predviden le za pravnoposlovne načine pridobitve, ne pa za izvirne, ter da ZZK-1 v 140. členu ureja položaj, ko lahko pride do vpisa lastninske pravice (sicer ne vknjižbe, ampak predznambe) tudi v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe. Sodišče bi moralo postopek nadaljevati in dovoliti predznambo. Domet ZVEtL je le vpis etažne lastnine v geodetskem smislu in ne tudi dokončna odločitev o obstoju lastninske pravice v korist ene ali druge strani. O tem pritožnik že vodi pravdni postopek. Obstaja dvom o pristranskosti. Za pravdo je potreben obstoj stvari, ki je predmet spora, ta obstoj pa je mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Z vzpostavitvijo etažne lastnine ne bi bilo poseženo v pravice strank. Sodišče se je po nepotrebnem v 9. točki obrazložitve ukvarjalo z vprašanjem, ali so bili podpisi na sporazumu ustrezno notarsko overjeni. V postopku po ZVEtL se urejajo predvsem vpisi, glede katerih obstaja kakšna formalna pomanjkljivost. Notarska overitev ne bi oplemenitila sporazuma, saj sporazum jasno izkazuje namen strank, ne vsebuje pa ustreznih zemljiškoknjižnih oznak, saj te ne obstajajo, zato je vložen predlog po ZVEtL. Zahteva se etažni elaborat, na podlagi katerega pristojna geodetska uprava vpiše posamezne dele v kataster stavb. Jasno je, da overitev vknjižbenega dovoljenja, ki ne vsebuje ustreznega ID znaka, ni mogoča. Primerljivih primerov je veliko, zato je zakonodajalec sprejel ZVEtL, ki je uporaben v konkretnem primeru. Slednji dopušča tudi verjetno izkazovanje pogojev za priposestvovanje. Glede na to, da je bila sporna garsonjera že daljše obdobje dana v najem, je izkazana posredna posest, podani pa so tudi pogoji za začetek postopka po ZVEtL. Sodišče v 10. točki zmotno meni, da je priposestvovalna doba začela teči šele s podpisom sporazuma. Podstrešje je bilo že prej razdeljeno v naravi in v zvezi s tem je bil dosežen tudi sporazum med solastniki. Obstajajo tudi izvirni načini pridobitve in med njimi je zanesljivo tudi gradbeno dovoljenje. Sodišče je prekoračilo pristojnost, da odloča o spornih vprašanjih.

3. Na pritožbo so nasprotni udeleženci podali pravočasen odgovor in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj predlogu za vzpostavitev etažne lastnine priložil kopijo „sporazuma o tem, da iz skupnih delov stavbe (podstrešja) nastanejo štirje novi posamezni deli v etažni lastnini“, ki so ga 22. 9. 2010 sklenili vsi tedanji, v zemljiško knjigo vpisani etažni lastniki (med njimi ni bilo predlagatelja) posameznih delov.

6. Sodišče je s sklepom predlagatelja pozvalo, naj predlog dopolni s predložitvijo notarsko overjenega prepisa izvirnika pravnega naslova (sporazuma), vključno z morebitnimi listinami, ki izkazujejo pravno nasledstvo po zemljiškoknjižnem lastniku, ter listinami, ki izkazujejo pogoje za priposestvovanje posameznih delov stavbe. Predlagatelj je predlog dopolnil (zgolj) z notarsko overjeno kopijo sporazuma.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporni sporazum ne vsebuje notarskih potrdil o overitvi podpisov pogodbenih strank. Manjka torej bistvena sestavina razpolagalnega pravnega posla.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da po uveljavitvi SPZ ne zadošča zgolj obstoj zavezovalnega pravnega posla, ampak se za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu pa mora biti overjen (49. člen SPZ v zvezi s 23. členom istega zakona). Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila Zakona o notariatu o overitvah podpisov (prvi odstavek 33. člena ZZK-1). V presojanem sklepu je pravilno pojasnjeno, da okoliščina glede upravne overitve soglasja k spremembi namembnosti neizkoriščenega podstrešja v bivalne prostore ni pomembna.

9. Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravilno je stališče prvega sodišča, da pravna prednica predlagatelja ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.

10. Pritožnik navaja, da so v konkretnem primeru podani pogoji za priposestvovanje. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj predloga ni opiral na takšno pravno podlago, in pri tem izpostavilo odsotnost izpolnjenosti pogoja časovne komponente iz 6. člena ZVEtL. Pritožbeno naziranje, da se pogoj overitve in „vknjižbenega dovoljenja“ pri izvirnih načinih pridobitve ne zahteva, je sicer pravilno, vendar glede na navedeno nerelevantno. Glede pritožbeno ponovljenih navedb o gradbenem dovoljenju pa se je že prvo sodišče pravilno opredelilo na koncu 9. točke obrazložitve.

11. Navedba, da so iz podstrešja že leta 1996 oz. 1997 nastala štiri stanovanja, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (gre namreč za predlagalni nepravdni postopek, prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP in s 13. členom ZVEtL).

12. V postopku pred sodiščem prve stopnje se je predlagatelj sicer skliceval na najemno pogodbo, sklenjeno z M. S. (list. št. 3). Ni pa na tej podlagi gradil navedb o priposestvovanju, zato gre primarno za nove (nedovoljene) navedbe, poleg tega pa najemna pogodba ne predstavlja pravnega naslova, ki bi izkazoval upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (3. člen ZVEtL).

13. Predlagatelj v pritožbi izrecno izpostavlja, da v pravdnem postopku zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in navaja, da v pravdi zahteva realizacijo (torej izpolnitev) sporazuma z dne 22. 9. 2010, kar potrjuje pravilnost stališča prvega sodišča. Predlagatelj v pravdnem postopku zahteva tudi izdelavo elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, pravdni postopek pa po navedbah predlagatelja še ni pravnomočno končan. Že iz razloga nepravnomočnosti pritožbene navedbe, ki predstavljajo povzemanje tožbenih trditev, zahtevka in obrazložitve nepravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ne terjajo dodatne obravnave, kar enako velja glede navedb, da je domet ZVEtL le vpis etažne lastnine v geodetskem smislu.

14. Posplošen očitek, da se je sodišče prve stopnje „s svojo odločitvijo izrazito postavilo na stran nasprotnih udeležencev“, ni utemeljen. Ravno nasprotno, argumentirano odločanje predstavlja bistvo sojenja.

15. Sklicevanje na tretji odstavek 140. člena ZZK-1 – da bi moralo sodišče postopek nadaljevati in dovoliti predznambo – predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s 13. členom ZVEtL); sicer pa konkretni postopek ni zemljiškoknjižni.

16. Odločitev v 1. točki izreka sklepa pritožba izpodbija zgolj pavšalno, pritožbeno sodišče pa nima pomislekov v pravilnost odločitve, utemeljene v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

17. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s 13. členom ZVEtL).