Video in foto nadzor delavca v času bolniške odsotnosti

Datum

24.06.2024

Številka

07121-1/2024/729

Kategorije

Delovna razmerja, Fotografije kot OP, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Sprašujete, ali lahko delodajalec v času delavčeve bolniške odsotnosti zaradi suma zlorabe bolniškega staleža, zakonito in upravičeno opravlja video in foto nadzor delavca izven delovnega okolja?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Kontrola bolniškega staleža, ki se zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe s tem povezanih osebnih podatkov šteje kot obdelava osebnih podatkov, je v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

Pri snemanju oz. fotografiranju zaposlenega v času bolniške odsotnosti s strani delodajalca bi lahko šlo za prekomeren poseg v zasebnost posameznika, zato vam predlagamo, da obseg morebitnega nadzora s pomočjo slikovnega snemanja skrbno pretehtate in presodite, ali resnično ni druge možnosti in je to nujno za zavarovanje dokazov (pravna podlaga za zelo omejen obseg nujne obdelave osebnih podatkov bi eventualno lahko izhajala iz točke b (v zvezi z ZDR-1) ali f prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, le če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji).

Obrazložitev

Pri tem IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti upravljavec ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, npr. izvajanje pogodbe, izpolnitev zakonske obveznosti, zakoniti interesi, itd.

V okviru delovnega razmerja je relevantna tudi določba prvega odstavka 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1, ZDR-1), ki določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Kontrola bolniškega staleža, ki se zaradi zbiranja, posredovanja in uporabe s tem povezanih osebnih podatkov šteje kot obdelava osebnih podatkov, je v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Določba 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 namreč predpisuje, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Kontrolo bolniškega staleža in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov delavcev lahko delodajalec izvaja sam, lahko pa za kontrolo najame detektiva.

Delodajalec oziroma v njegovem imenu detektiv lahko pridobi podatke o režimu gibanja delavca (navodila zdravnika o morebitnem strogem počitku ali dopustnem gibanju) med bolniško odsotnostjo in podatek o predvidenem času odsotnosti, ker brez njih ne more ukrepati ob sumu zlorabe bolniškega staleža in organizirati dela oziroma zagotoviti nadomeščanja odsotnega delavca. Podatke lahko pridobi od zaposlenega ali od njegovega osebnega zdravnika, ki pa podatkov ni dolžan posredovati. Delodajalec ima pravno podlago tudi za pridobitev podatka o razlogu (npr. bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, nega) začasne zadržanosti od dela, saj ga potrebuje za obračun nadomestila plače med začasno zadržanostjo, nima pa pravne podlage za pridobitev diagnoze bolezni oziroma poškodbe. Več o tem lahko preberete v smernicah Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih.

Nadalje pojasnjujemo, da ZVOP-2 in Splošna uredba, katerih izvajanje nadzira IP, ne varujeta zasebnosti posameznika v širšem smislu, kot le to npr. zagotavlja 35. člen Ustave RS, pač pa varujeta le tisti del t.i. informacijske zasebnosti, ki jo zagotavlja 38. člen Ustave RS, kar pomeni, da se z ZVOP-2 in Splošno uredbo varujejo le tisti osebni podatki, ki so v celoti ali delno obdelani z avtomatiziranimi sredstvi ter tisti osebni podatki, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov. Glede snemanja oz. fotografiranja posameznika v času bolniške odsotnosti IP meni, da bi v tem primeru lahko šlo za prekomeren poseg v zasebnost posameznika v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov vam predlagamo, da obseg morebitnega nadzora s pomočjo slikovnega snemanja skrbno pretehtate in presodite, ali resnično ni druge možnosti in je to nujno za zavarovanje dokazov (pravna podlaga za zelo omejen obseg nujne obdelave osebnih podatkov bi eventualno lahko izhajala iz točke f prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe pod pogojem, da v izvedeni presoji tehtanja zakonitega interesa ugotovite, da zakoniti interesi, ki naj bi jih delodajalec zasledoval s snemanjem pretehtajo nad temeljnimi pravicami posameznika ali iz točke b prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe v zvezi z 48. členom ZDR-1), eventualno lahko tak nadzor izvedete tudi s pomočjo detektiva. Njegova pooblastila za izvajanje slikovnega snemanja izhajajo iz 31. člena Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1, Uradni list RS, št. 17/11), ki določa, da detektiv pri izvajanju osebne zaznave uporablja naprave za slikovno snemanje v okviru naloge iz pooblastila (torej prav tako v zelo omejenem obsegu), vendar le v primeru, ko je to nujno potrebno za zavarovanje dokazov. Uporablja lahko tudi naprave za zvočno snemanje (diktafone) ali druge pripomočke za zavarovanje dokazov in sledi. Naprave za zvočno snemanje lahko uporablja le na podlagi jasno izkazane pisne ali zabeležene ustno izražene privolitve osebe, glede katere se bo naprava za zvočno snemanje uporabila. Ob tem pa detektiv ne sme opravljati upravičenj, za katere so z zakonom določeni oz. pooblaščeni policija, sodišča in drugi pravosodni organi ali npr. uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov (glej 32. člen ZDD-1).

Več o obdelavi osebnih podatkov v delovnih razmerjih lahko preberete v zgoraj citiranih smernicah.

Upamo, da smo vam s podanimi napotili uspeli pomagati.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca za preventivo