Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar pa je nedvomno lahko težko popravljiva posledica.
Zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se ugodi in se odloži izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca, št. 090-196/2016/5 z dne 13. 9. 2016 do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.
1. Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke, s katero je ta ugodila pritožbi prosilca A. d.o.o. in odpravila odločbo Občine Gorišnica št. 04-2-55/2016 z dne 26. 7. 2016 ter odločila, da mora navedeni organ v roku 31 dni od vročitve te odločbe prosilcu posredovati Koncesijsko pogodbo za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst mešanih komunalnih odpadkov in odlaganj ostankov obdelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju Občin B., C., D. in E., št. 430-17/2012 z dne 15. 4. 2016. 2. Tožeča stranka, ki je v omenjenem postopku imela položaj stranskega udeleženca, s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pri tem se sklicuje na 2. točko 1. odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) v povezavi s sklepom uprave z dne 12. 12. 2002, da vsebina koncesijske pogodbe predstavlja poslovno skrivnost. Meni tudi, da ne gre za informacijo, ki jo je ustvaril organ, saj je bila koncesija podeljena neposredno brez javnega razpisa. Prav tako se koncesijska pogodba še ni začela izvajati, zato do porabe javnih sredstev ni prišlo in zato dostop do zahtevane informacije tudi iz tega razloga ni dovoljen. S tožbo predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
3. Hkrati s tožbo je tožeča stranka vložila tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Meni, da bi bilo v primeru izvršitve upravnega akta sodno varstvo brez pomena, kakor tudi, da je takšna zahteva pri tovrstnih zadevah utemeljena že po naravi stvari. Z izvršitvijo akta bi se tožeči stranki prizadela težko popravljiva škoda, saj v primeru seznanitve prosilca z zahtevanimi dokumenti ne bo več mogoče sanirati stanja ob morebitnem uspehu v upravnem sporu. S tem je izpolnjen pogoj težko popravljive škode, ker bi z izvršitvijo odločbe upravni spor izgubil svoj smisel, torej sodno varstvo ne bi bilo učinkovito. Tožeča stranka sicer ni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, zato vložitev tožbe nima učinka iz tretjega odstavka 10. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP), vendar ima tudi po sodni praksi Vrhovnega sodišča enake učinke v primeru zahteve stranskih udeležencev (sklep I Up 72/2016). Predlaga, da sodišče odloži izvršitev izpodbijane odločbe do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.
4. Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe ugovarja, da tožeča stranka v predlogu zgolj pavšalno navaja nastanek težko popravljive škode, ne da bi konkretno škodo izkazala. V skladu s sodno prakso pa je dokazno breme na tožeči stranki, ki mora škodo konkretizirati na določene realno izkazane posledice in dokazovati, zakaj bi bila tako izkazana škoda zanjo težko popravljiva. Predlaga, da sodišče predlagano začasno odredbo zavrne.
5. Prizadeta stranka Občina B. meni, da je predlog tožeče stranke za odložitev izvršitve odločbe tožene stranke smiseln in utemeljen, saj bi lahko razkritje koncesijske pogodbe povzročilo neposredno škodo. Sicer pa se v celoti strinja z navedbami tožeče stranke.
6. Stranka z interesom A. d.o.o. meni, da gre pri koncesijskih pogodbah za absolutno javne informacije, v zvezi s katerimi se na določbe o poslovni skrivnosti ni mogoče sklicevati. Tožeča stranka s tožbo in predlagano začasno odredbo poskuša le zavleči izvršitev izpodbijane odločbe, zato predlaga zavrnitev zahteve. Meni, da njen interes, da se seznani s koncesijsko pogodbo in uveljavlja pravna sredstva ter interesi javnosti po razkritju koncesijske pogodbe nedvomno pretehtajo nad interesi tožeče stranke, ki bo koncesijsko pogodbo v končni posledici v vsakem primeru dolžna razkriti.
7. Zahtevi za izdajo začasne odredbe je sodišče ugodilo iz naslednjih razlogov:
8. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda; pri odločanju pa mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.
9. Predmetni spor se nanaša na zahtevo do dostopa informacij javnega značaja in sicer koncesijske pogodbe za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe na področju zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka naložila organu, to je Občini B., da prosilcu (A. d.o.o.) v roku 31 dni od vročitve odločbe posreduje navedeno koncesijsko pogodbo z dne 15. 4. 2016. 10. V skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZInfP zavezanec za dostop do informacij javnega značaja ni dolžan prosilcu poslati zahtevanih podatkov, če vloži tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca. Navedeno pomeni, da je zakonodajalec določil, da ima tožba zavezanca zoper odločitve Informacijskega pooblaščenca suspenzivni učinek. Takšno ureditev narekuje namreč sam predmet odločb Informacijskega pooblaščenca, saj umik enkrat razkritih podatkov, kot informacij javnega značaja, ni več mogoč. Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti torej po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar pa je nedvomno lahko težko popravljiva posledica (sklep Vrhovnega sodišča I Up 72/2016). Po stališču Vrhovnega sodišča v citiranem sklepu je treba tudi drugim udeležencem postopka, ne samo zavezancu (kar izrecno določa tretji odstavek 10. člena ZInP) zagotoviti učinkovito sodno varstvo, ki ga zagotavlja 23. člen Ustave RS, kar pa se lahko, v primeru ko tožba sama po sebi nima suspenzivnega učinka, doseže z zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta. Za takšno situacijo pa gre v obravnavanem primeru.
11. Člen 32. ZUS-1 kot pogoj za izdajo začasne odredbe predpostavlja nastanek težko popravljive škode, ki bi nastala v posledici izvršitve izpodbijanega akta. Po ustaljeni upravno sodni praksi takšno škodo ne predstavlja zgolj materialna škoda, temveč se kot taka predvsem upošteva škoda, ki je tudi v primeru uspeha v tožbi kasneje ne bi bilo mogoče, ali pa zelo težko, odpraviti, torej škoda, ki jo je mogoče odvrniti le s predlagano začasno odredbo. Tožeča stranka svoj predlog za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe utemeljuje z neučinkovitostjo sodnega varstva v primeru izvršitve sporne odločbe pred odločitvijo o zakonitosti izpodbijane odločbe. Sodišče soglaša, da v primeru ugoditve tožbi vzpostavitev pravnega stanja, kakršno je bilo pred razkritjem zahtevanega dokumenta, že po naravi stvari ne bo več mogoče, kar pa v skladu s sodno prakso že samo po sebi predstavlja težko popravljivo škodo. Glede na navedeno specifičnost zadeve, ko v primeru razkritja informacij v primeru odprave izpodbijanega akta sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, sodišče kot neutemeljen zavrača ugovor tožene stranke, da tožeča stranka škode ni konkretizirala na določene realno izkazane posledice in dokazala, zakaj bi bila tako izkazana škoda zanjo težko popravljiva. Prav tako ni utemeljen ugovor stranke z interesom A. d.o.o., da interes javnosti po razkritju koncesijske pogodbe pretehta interes tožnika. Po določbi 32. člena ZUS-1 mora sodišče pri odločanju o začasni odredbi upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank in sicer v skladu z načelom sorazmernosti. V obravnavanem primeru, ko sodišče tehta pravico do učinkovitega sodnega varstva v razmerju do javne koristi ter koristi nasprotnih strank, pa po mnenju sodišča te ne morejo pretehtati navedene ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva.
12. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka izkazala pogoje, določene v 32. členu ZUS-1 in je zato njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 ugodilo.