Jedro

Do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost za nakup plovila je upravičen le davčni zavezanec, ki med drugim izkaže, da plovilo tudi dejansko uporablja za dejavnost oddajanja plovila v najem oziroma zakup.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/1997 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo tožene stranke z dne 18. 11. 2005, s katero je tožena stranka delno ugodila pritožbi in odločbo Davčnega urada K. z dne 30. 10. 2002, spremenila v delih, ki se nanašajo na obračun in plačilo zamudnih obresti, tako da zamudne obresti od zneska naloženega davka začnejo teči od dneva izvršljivosti odločbe, to je dne 10. 12. 2002, do plačila, v ostalem pa je bila pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Z navedeno odločbo Davčnega urada K. je bilo revidentu naloženo plačilo razlike DDV za davčno obdobje od marca do maja 2002 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje tako odločitvi kot razlogom tožene stranke, da revident ni upravičen do odbitka vstopnega DDV za nabavljeno plovilo in zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene.

3. Revident v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, nepravilno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da zaključek, da nabavljeno plavilo ni bilo namenjeno opravljanju dejavnosti dajanja v najem, ni pravilen, saj je v kasnejših obdobjih plovilo oddajal v najem. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo spremeni. Priglaša stroške postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je revident upravičen do odbitka vstopnega DDV od nakupa plovila S. 9. Iz relevantnih dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, na katere je revizijsko sodišče glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 vezano, izhaja, da je revident v mesecu marcu, aprilu in maju 2002 uveljavljal odbitek vstopnega DDV, vezan na dobavo plovila S. po avansnih računih; da ni imel registrirane dejavnosti dajanja plovil v najem; da ni izkazal, da je obravnavano plovilo nameraval oddati v najem in da tudi dejansko v letu 2002 ni opravljal dejavnosti oddajanja plovila v najem.

10. Po določbi petega odstavka 40. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV ne sme davčni zavezanec odbiti vstopnega DDV od tistih jaht in čolnov, ki so namenjeni za šport in razvedrilo, ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo. Odbitek vstopnega DDV od plovil torej v načelu ni dopusten, oziroma je možen samo, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji, vključno z dejavnostjo, pri dejavnosti pa še posebej, da gre za dejavnost dajanja plovila v najem ali zakup oziroma za nadaljnjo prodajo ter da se plovilo za takšno dejavnost tudi dejansko uporablja. Pri dejavnosti ni dovolj niti, da so za njeno opravljanje izpolnjeni formalni pogoji, ampak mora zavezanec takšno dejavnost tudi dejansko opravljati, nakup plovila pa mora biti izvršen prav za takšno uporabo. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v zadevi X Ips 1679/2005 z dne 12. 11. 2009. 11. Neutemeljeno je revidentovo sklicevanje na prvi odstavek 40. člena ZDDV, saj iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera izhaja, da mu ni uspelo dokazati, da je plovilo kupil z namenom, da ga bo uporabil za namen opravljanja dejavnosti oddajanja plovila v najem. Ob tem je treba upoštevati tudi določbo petega odstavka 40. člena ZDDV, ki za plovila določa še posebne pogoje.

12. V petem odstavku 40. člena ZDDV je kot pogoj za odbitek vstopnega DDV, določeno, da se mora plovilo tudi dejansko uporabljati za dejavnost oddajanja plovila v najem oziroma zakup. Zato je bilo tudi po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru materialno pravo glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno, ko revidentu zaradi neizpolnjevanja pogojev iz petega odstavka 40. člena ZDDV pravica do odbitka vstopnega DDV ni bila priznana.

13. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati dejstvo, da se je promet storitev z omenjenim plovilom začel v letu 2003. ZDDV namreč določa, da imajo pravico do odbitka vstopnega DDV le davčni zavezanci, ki opravljajo obdavčljivo dejavnost. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da davčni zavezanec v letu 2002 ni opravljal (obdavčljive) dejavnosti oddajanja plovila v najem. Revident namreč niti ne zatrjuje, da je v inšpiciranem obdobju opravljal kakršnokoli dejavnost z nabavljenim plovilom.

14. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitev dejanskega stanja. To pomeni, da je Vrhovno sodišče pri odločanju o utemeljenosti revizije vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem oziroma sodnem postopku, če je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo dejansko stanje. Zato Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ne presoja revizijskih navedb, s katerimi se izpodbija dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku.

15. Revizija je sicer vložena tudi zaradi kršitev postopka, vendar kršitve niso navedene. Glede na določbo 85. člena in 86. člena ZUS-1 je treba v reviziji bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (gre lahko samo za kršitve iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1) izrecno zatrjevati in tudi dokazovati, saj sodišče nanje po uradni dolžnosti ne pazi. Ker revident zgolj z navedbo, da revizijo vlaga zaradi kršitev pravil postopka, omenjeni zahtevi ni zadostil, Vrhovno sodišče bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zaradi katerih se lahko vloži revizija, niti ni preizkušalo. Kolikor pa je revident z omenjeno navedbo uveljavljal zmotno presojo pravilnosti postopka izdaje upravnega akta, pa Vrhovno sodišče poudarja, da je zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko le pritožbeni razlog, ne pa tudi revizijski razlog (primerjaj prvi odstavek 85. člena ZUS-1).

16. Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 360. člena v zvezi s 383. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo do revizijskih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ostale revizijske navedbe pa ocenjuje kot nebistvene in se zato do njih ne opredeljuje.

17. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).

18. Ker revident z revizijo ni uspel, sam nosi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).