Jedro

Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi strani. To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanjske hiše v P., Š. 10 ter hišo izpraznjeno izročiti tožeči stranki in ji v roku 15 dni povrniti 81,11 EUR stroškov postopka.

Zoper sodbo se toženec pravočasno pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo 3. odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP odločilo o zahtevku, s katerim tožeča stranka ne more razpolagati. Odločitev je v nasprotju z razlogi sodbe in nima podlage v trditvah tožeče stranke, sodba pa je materialnopravno nepravilna in v nasprotju z 92. členom Stvarnopravnega zakonika – SPZ. Navaja, da je z odločitvijo, da mora toženec vrniti hišo v posest tožeči stranki, določilo 92. člena SPZ kršeno, saj tožeča stranka ni dokazala, da ima na hiši lastninsko pravico. Ima le 50 % solastni delež, z zahtevkom pa zahteva zase pravico, ki mu kot polovičnemu lastniku nepremičnine ne gre, uveljavlja torej zahtevek, s katerim ne more razpolagati. Izrek sodbe neposredno krši pravico drugega solastnika, J. S., ki ni bil stranka v tem postopku. Poleg tega izrek govori o tem, da mora toženec hišo izročiti tožeči stranki v smislu lastninske izročitve, ne pa le posesti. Tudi to je kršitev materialnega prava. Sodišče bi moralo solastnika pozvati v pravdo vsaj kot stranskega intervenienta, če ne kot nujnega sospornika.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je lastnica nepremičnine, parcele št. 389/7 k.o. B., v naravi hiša, do ½. Ni sporno, da toženec nepremičnino zaseda brez pravnega naslova, torej nezakonito (zoper takšen zaključek sodišča prve stopnje se toženec ne pritožuje). Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari (100. člen v zvezi z 92. členom SPZ). To pomeni, da je vsak od solastnikov upravičen sam proti osebi, ki zaseda nepremičnino brez pravnega naslova, vložiti tožbo na izselitev oziroma izpraznitev. Sodelovanje solastnika nepremičnine, J. S., zato v postopku ni bilo potrebno, sodišče prve stopnje ni kršilo določb materialnega prava, niti ni zagrešilo kakšne kršitve določb pravdnega postopka. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugodilo zahtevku tožeče stranke, da se je toženec dolžan izseliti iz stanovanjske hiše, je torej pravilna in zakonita. Nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan hišo izročiti tožeči stranki, je postranskega pomena in za toženca nebistvena. Vprašanje izročitve hiše (? izročitev ključa) le enemu od solastnikov, je vprašanje, ki se toženca ne tiče, to je stvar razmerja med solastnikoma.

Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).