Jedro

ker je toženec s svojim ravnanjem (na predpravdni zahtevek tožnic ni reagiral) dal povod za tožbo, ni kljub pripoznavi tožbenega zahtevka upravičen do povrnitve svojih stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

Pravdi stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in sklep. V I. točki je razsodilo, da je toženec dolžan nerazdelno poravnati tožnicama znesek 423,84 EUR (101.569,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.07.2006 dalje do plačila ter jima povrniti vse pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obresti od odločitve sodišča prve stopnje dalje do plačila. V II. točki je sklenilo, da se predlog toženca za plačilo njegovih stroškov postopka zavrne.

Zoper sodbo in sklep se je toženec pritožil zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da bi moralo tožbo tožnic zaradi določila 4. odst. 67. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zavreči, ker dolžnik, ki med izvršilnim postopkom poravna upnikovo terjatev, ne more uveljavljati terjatve v pravdnem postopku pred iztekom rokov iz 67. čl. ZIZ. Tožnici bi smeli zoper toženca kvečjemu v izvršilnem postopku vložiti nasprotno izvršbo, nikakor pa nista imeli procesne predpostavke za vložitev tožbe. Nadalje toženec navaja, da sta tožnici sami povzročili nepotrebne stroške in je toženec upravičen do povrnitve vseh stroškov. Toženec je predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da tožnicama naloži v plačilo vse pravdne stroške toženca in tudi nadaljnje pravdne stroške, vse z 20% DDV in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.

Tožnici sta v odgovoru na pritožbo toženca nasprotovali pritožbenim navedbam.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je glede I. točke izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave in sklepa ugotovilo, da je toženec še pred razpisom glavne obravnave pripoznal tožbeni zahtevek in ker ni šlo za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je sodišče na podlagi določila 316. čl. ZZP, brez nadaljnjega obravnavanja zadeve izdalo sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku.

V zvezi s takšno določitvijo o ugoditvi tožbenemu zahtevku so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnic zaradi določila 4. odst. 67. čl. ZIZ zavreči, ker dolžnik, ki med izvršilnim postopkom poravna upnikovo terjatev, ne more uveljavljati terjatve v pravdnem postopku pred iztekom rokov iz 67. čl. ZIZ ter, da bi tožnici smeli zoper toženca kvečjemu v izvršilnem postopku vložiti nasprotno izvršbo, nikakor pa niso imele procesne predpostavke za vložitev tožbe. Glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da je toženec tožbeni zahtevek pripoznal in s tem izrazil svojo svobodno voljo, je sodišče pravilno ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave v skladu z določili 316. čl. ZPP in ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja sta bili tožnici upravičeni uveljavljati svojo terjatev v pravdnem postopku glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da je pooblaščenec drugotožeče stranke dne 17.08.2006 naslovil zahtevek za vrnitev preplačila v zvezi z izvršilnim postopkom II I 04/00818 na pooblaščenko toženca, vendar slednja vse do vložitve tožbe dne 28.11.2006 na ta dopis ni odgovorila. Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da je pretekel trimesečni rok določen v 3. odst. 67. čl. ZIZ, v katerem lahko dolžnik, v primeru da je upnik prejel več, kot zanaša njegova terjatev, vloži predlog za nasprotno izvršbo, po tem roku pa lahko v skladu z določili 5. odst. 67. čl. ZIZ uveljavlja svojo terjatev v pravdnem postopku, sicer pa se po čl. 338/3 ZPP sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o prepoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Sodišče prve stopnje pa je v izpodbijani sodbi na podlagi pripoznave in sklepu v II. točki tudi sklenilo, da se predlog tožene stranke za plačilo njenih stroškov postopka zavrne in se pri tem uprlo na pravno podlago in sicer na 157.čl. ZPP, ki ureja posebna pravila za odločanje o pravdnih stroških v primeru pripoznave tožbenega zahtevka. V 157. čl. ZPP je določeno, da če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. V konkretnem primeru, kar je tudi pritožbeno neizpodbijano dejstvo, je pooblaščenec drugotožeče stranke dne 17.08.2006 naslovil zahtevek za vrnitev preplačila v zvezi z izvršilnim postopkom II I 04/00818 na pooblaščenko toženca, vendar slednja vse do vložitve tožbe dne 28.11.2006 na ta dopis ni odgovorila. Glede na navedeno je bil pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec tisti, ki je dal povod za tožbo, ker na predpravdni zahtevek tožnic ni reagiral in zato v skladu s 157. čl. ZPP ni upravičen do povrnitve svojih stroškov.

Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo na podlagi pripoznave in sklep sodišča prve stopnje (353. čl. in 2. točka 365. čl. ZPP), saj v postopku na prvi stopnji tudi ni kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP).

Toženec, ki s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov. Prav tako pa svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo sami nosita tožnici, saj le ta ni prispeval z dodatno razjasniti zadeve in torej ne gre za potreben stroške tega pravdnega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 154. čl. ZPP in 155. čl. ZPP).