Jedro

Dejstvo, da je bila odpoved podana le enemu delavcu (tožniku), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana iz utemeljenega poslovnega razloga (zaradi upada prometa pri toženi stranki).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke z dne 7. 10. 2010 in, da tožniku na njeni podlagi delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo ter na plačilo odškodnine v višini 7.480,00 EUR. Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške.

Zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o pravdnih stroških se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo le navedbe predstavnika tožene stranke, medtem ko nasprotnih tožnikovih navedb ni dokazno preizkusilo in ni upoštevalo izpovedb zaslišanih prič Z.K. in R.Đ.. Upad prometa ni zadosten razlog za ugotovitev, da je prenehala potreba po tožnikovem delu pri toženi stranki. Tožnik in navedeni priči so navedli, da obseg dela ni upadel, saj so vseskozi delali v treh izmenah. Navedenega in dejstva, da je bila edino tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Prav tako ni upoštevalo dejstva, da je bila tožniku najprej ponujena sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi in, ker je ni podpisal, mu je bila kasneje podana odpoved iz poslovnega razloga. Če je sodišče prve stopnje na podlagi predloženih računov štelo kot dokazano okoliščino, da je v PC lesnem skladišču upadel promet, pa ni uporabilo enake dokazne podlage za trditev tožene stranke, da je obseg dela upadel tudi na kontejnerskem in generalnem terminalu. Tožnik in navedeni priči so navedli, da bi tožnik lahko delal na drugih terminalih. Sodišče prve stopnje v zvezi z vprašanjem obstoja možnosti, da bi tožena stranka tožniku lahko ponudila drugo ustrezno delo, ni izvedlo dokazne ocene. Dokazno nepodprte izjave toženca je štelo za resnične, prezrlo pa je navedbe tožnika in prič, ki govorijo nasprotno. Napačen je nadalje tudi njegov zaključek, da je tožena stranka zaradi zmanjšanja prometa na lesnem in kontejnerskem terminalu zmanjšala tudi število zaposlenih iz 26 na 19. Zmanjšan obseg dela ni mogel vplivati na okoliščine sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ne na odločitev zaposlenih, da po svoji volji prekinejo z delom pri toženi stranki in tudi ne na upokojitve nekaterih od njih, zato teh delavcev ni mogoče šteti v kvoto tistih, ki jim je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo iz poslovnih razlogov. Sodišče prve stopnje števila zmanjšanja delavcev, kot jih navaja tožena stranka, ni preverjalo, saj bi v nasprotnem primeru lahko ugotovilo, da je delovno razmerje pri toženi stranki iz poslovnih razlogov prenehalo samo tožniku. Glede na navedeno meni, da tožena stranka ni dokazala obstoja poslovnega razloga zaradi katerega je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi. Slednja tudi ni ravnala v skladu s tretjim odstavkom 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), pogodbo o zaposlitvi pa mu je odpovedala zaradi njegovih osebnih okoliščin.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se sklicuje tožnik, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in, da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in je ustrezno obrazložena. Smiselno uveljavljani pritožbeni očitek, da je podana kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni utemeljen.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožene stranke z dne 7. 10. 2010. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Po izvedenem dokaznem postopku je namreč zaključilo, da je tožena stranka, glede na padec prometa, dokazala ekonomski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po tožnikovem delu; da tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi zaradi izkazanih zdravstvenih razlogov in strahu pred njegovo invalidnostjo, ampak iz poslovnih razlogov ter, da slednja tudi ni kršila določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.

Pritožbene navedbe, ki dokazno oceno sodišča prve stopnje izpodbijajo, so v celoti neutemeljene. Pritožbeno sodišče se namreč z navedenimi dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje strinja. Njegova dokazna ocena je vestna, skrbna in analitično sintetična, kot to veleva 8. člen ZPP, pritožbeno sodišče pa jo tudi objektivno ocenjuje kot razumno in prepričljivo. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo. Razloge izpodbijane odločitve pritožbeno sodišče sprejema in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje v celoti sklicuje (stran 2 in 3 obrazložitve izpodbijane sodbe), v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja: Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožena stranka ni dokazala obstoja poslovnega razloga, zaradi katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in te ugotovitve pritožnik ne izpodbija, da je tožnik delal pretežno na lesnem terminalu, po potrebi pa tudi na kontejnerskem. Svojo dokazno oceno o tem, da je bil podan ekonomski razlog na strani tožene stranke za podano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, je povsem utemeljeno oprlo zlasti na predložene račune, ki se nanašajo na PC lesnem skladišču in iz katerih izhaja, da se je zmanjšal promet njenih pretovornih storitev v L.. Ti namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavljajo objektiven dokaz obsega dela tožene stranke. Ker ti podatki potrjujejo izpovedbo prokurista tožene stranke glede upada prometa, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno poklonilo vero njegovi izpovedi glede zmanjšanja prometa na lesnem terminalu in kontejnerskem ter o posledični potrebi tožene stranke o zmanjšanju števila svojih delavcev. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v svoji dokazni oceni ni upoštevalo nasprotnih navedb tožnika in izpovedb prič Z.K. in R.Đ., da se obseg dela ni zmanjšal. Te izpovedbe je sodišče pravilno ocenilo kot neverodostojne. Pritožbeno sodišče sprejema razloge, ki jih je v utemeljitev te svoje odločitve navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe in jih zato ne ponavlja (stran 3 obrazložitve izpodbijane sodbe).

Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka spoštovala določilo tretjega odstavka 88. člena ZDR. Pravilno je namreč zavrnilo tožnikove navedbe, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, da bi ga tožena stranka lahko zaposlila na kontejnerski ali generalni terminal. S tem v zvezi je ocenilo vse relevantne dokaze. Dokazno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče sprejema in, zato tudi v tem delu ne ponavlja njegovih pravilnih razlogov, ki jih je slednje, v utemeljitev tega zaključka, navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe (stran 3. obrazložitve izpodbijane sodbe). Prepričljivosti te dokazne ocene tožnik s podanimi pritožbenimi navedbami ne uspe izpodbiti.

Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala zaradi njegovih osebnih razlogov in ne objektivnih razlogov na njeni strani. Z ozirom na navedeno je namreč sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi podanega poslovnega razloga in ne zaradi izkazanih zdravstvenih razlogov ali pa strahu pred njegovo zaposlitvijo. Izvedeni dokazi za drugačen zaključek ne nudijo podlage.

Glede na navedene razloge okoliščina, ki jo tožnik v pritožbi izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni presojalo resničnosti navedb prokurista glede zmanjšanja števila delavcev, prav tako ne uspe izpodbiti izpodbijane odločitve sodišče prve stopnje. Enako velja tudi za okoliščino, ki jo tožnik v pritožbi tudi ponovno izpostavlja, da je bila, kljub ugotovljenemu upadu pometa, edino tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka se je namreč lahko v skladu s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločila, da pogodbo o zaposlitvi odpove samo enemu delavcu. To je torej stvar njene poslovne odločitve, v katero sodišče ne sme posegati. Zgolj na podlagi te okoliščine pa tudi ni mogoče sklepati, da je zaključek sodišča prve stopnje v zvezi z zmanjšanjem obsega proizvodnje tožene stranke napačen, kot to navaja tožnik v pritožbi. V pritožbi izpostavljeni okoliščini, da je bila tožniku najprej ponujena sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa tudi ne moremo pripisati takšnih posledic, kot jih navaja tožnik v pritožbi, saj zgolj iz tega razloga, kasneje podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni nezakonita.

Sodišče prve stopnje je tako relevantne dejanske okoliščine popolno in pravilno ugotovilo, glede na navedeno pa je njegova odločitev o zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka tudi materialnopravno pravilna, nasprotne pritožbene navedbe pa so v celoti neutemeljene.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik v pritožbi ni zaznamoval.