Jedro

Odvzem predmetov po 498. členu ZKP kljub sklicevanju na določbe KZ nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep sui generis.

Plačilo sodne takse se naloži obdolžencu, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep glede tega obdolženega pod točko III. spremeni tako, da se mu plačilo sodne takse ne izreče.

Obrazložitev

1. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I. priči B. B. odvzel 2 grama heroina in digitalno tehtnico; pod II. je obdolženemu A. A. odvzel 4,28 g kokaina in pod točko III. vsakemu izmed njiju in sicer obdolženemu in priči naložil v plačilo sodno takso po tar. št. 71110 v višini 35,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik zaradi odločbe o varnostnem ukrepu in stroških kazenskega postopka ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v točkah II. in III. v delu, ki se nanaša na A. A. razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje ali spremeni tako, da stranki ne izreče plačila takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna v delu, da je potrebno tako priči, kakor tudi obdolženemu na podlagi določila prvega odstavka 498. člena ZKP odvzeti prepovedane droge in digitalno tehtnico za njihovo tehtanje, sprejema pa pritožbeno trditev, da pri tej odločitvi ne gre za varnostni ukrep odvzema predmetov, kot je to napačno navedeno v razlogih izpodbijanega sklepa. Namreč odvzem predmetov po določbah 498. člena ZKP kljub sklicevanju na določbe KZ nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep sui generis (Komentar ZKP mag. Štefana Horvata, stran 1.049).

5. Že iz tega vidika je, kot pravilno trdi tudi pritožba, napačna odločitev sodišča prve stopnje o plačilu sodne takse, sklicujoč se na tar. št. 71110, saj je slednja določena za izrek varnostnega ukrepa. Poleg navedenega pa je potrebno še poudariti, da je bila obtožba zoper obdolženega zavrnjena in izdana zavrnilna sodba, zaradi česar je tudi iz tega pogleda določitev plačila sodne takse napačna, saj se po petem odstavku 3. člena Zakona o sodnih taksah naloži plačilo sodne takse obdolžencu, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep pod točko III. spremenilo tako, da se obdolženemu A. A. plačilo sodne takse v znesku 35,00 EUR ne izreče.