Jedro

Sklep o davčni izvršbi predstavlja upravni akt, kar tudi sicer med strankama ni sporno, saj gre za javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v izvrševanju upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici posameznika, vendar pa izpodbijani akt še ni dokončen, saj je tožnica zoper njega vložila pritožbo, o kateri pa še ni bilo odločeno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je tožbo zoper uvodoma navedeni sklep posredovala sodišču priporočeno po pošti 29. 7. 2021. Tožbo, ki jo je ob njenem prejemu sodišče obravnavalo kot nejasno in nepopolno vlogo in jo je zato vodilo pod opravilno številko II Upr 140/2021, je tožnica po pozivih sodišča dopolnila še z vlogama z dne 18. 8. 2021 in z dne 21. 9. 2021, s čimer je odpravila pomanjkljivosti, zato je sodišče štelo, da gre za tožbo v upravnem sporu.

2. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženki, ki je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

3. Sodišče je po prejemu upravnega spisa ugotovilo, da je tožba vložena preuranjeno.

4. Tožba v upravnem sporu se lahko vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za to določa zakon. Med temi predpostavkami je tudi dokončnost upravnih aktov, o katerih lahko odloča sodišče v upravnem sporu. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

5. Po oceni sodišča sklep o davčni izvršbi Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4933-143303/2014-4 z dne 27. 5. 2019 predstavlja upravni akt, kar tudi sicer med strankama ni sporno, saj gre za javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v izvrševanju upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici posameznika (prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

6. Po ugotovitvi sodišča pa izpodbijani akt še ni dokončen, saj je tožnica zoper njega vložila pritožbo, o kateri pa še ni bilo odločeno.

7. V konkretni zadevi tako niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, ker je sodno varstvo v rednem upravnem sporu predvideno po predhodno zaključenem upravnem postopku, konkretni izpodbijani akt v tem postopku pa ni dokončen, saj o pritožbi še ni odločeno. Navedeno tako v konkretni zadevi pomeni, da je tožnica vložila tožbo zoper upravni akt, ki še ni postal dokončen, torej še ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje sodišča v upravnem sporu iz prvega odstavku 2. člena ZUS-1. Tožbo je bilo zato treba zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 8. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov in posledično ni presojalo utemeljenosti tožbe, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo.

9. Sodišče je odločitev v tem upravnem sporu sprejelo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1, in sicer na seji, torej brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker o tožbi ni vsebinsko odločalo, ampak je ob preverjanju izpolnjevanja procesnih predpostavk sprejelo procesno odločitev.