Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V 5. poglavju KZ, ki ureja vrste varnostnih ukrepov in njihovo izrekanje, sicer ni naveden namen varnostnih ukrepov, vendar je očitno, da se tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68.čl. KZ lahko izreče zato, da se odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Tak namen pa ima tudi določilo 1.odst. 137.čl. ZKP, kar torej pomeni, da je mogoče tak ukrep izreči tedaj, ko obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa in ki se manifestira prav z izvršitvijo kaznivega dejanja.
Ob reševanju zahteve zagovornika obd. J.K. za varstvo zakonitosti se sklepa preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 10.9.1998 ter senata Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28.9.1998 razveljavita in se zadeva vrne preiskovalni sodnici v novo odločitev.
S sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2.12.1997 je bila zoper obd. J.K. uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 325. člena KZ. S sklepom z dne 10.9.1998 je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi 1. odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločila, da se obdolžencu za čas, dokler traja kazenski postopek, vzame vozniško dovoljenje. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 28.9.1998 pritožbo obdolženčevega zagovornika, vloženo zoper sklep preiskovalne sodnice o odvzemu vozniškega dovoljenja za čas kazenskega postopka, zavrnil kot neutemeljeno.
Zagovornik obd. J.K. je zoper pravnomočni sklep, s katerim je bilo odločeno, da se obdolžencu za čas, dokler traja kazenski postopek, vzame vozniško dovoljenje, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Uvodoma navaja, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona, sicer pa v obrazložitvi zahteve navaja, da se obdolžencu neutemeljeno očita povratništvo. Obdolženec je bil sicer zaradi prekrška že kaznovan, vendar pa že leta 1991, medtem ko mu je bilo vozniško dovoljenje v letu 1996 odvzeto prav zaradi obravnavane prometne nesreče. Zato ni pravilna ugotovitev, da je obdolženec povratnik, čemur je zagovornik oporekal že v pritožbi zoper sklep preiskovalne sodnice, prav tako pa ni nevaren voznik. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep razveljavi.
Ni sicer mogoče pritrditi stališču zagovornika obdolženca, da je bil kršen kazenski zakon. V 1. odstavku 137. člena ZKP je dano pooblastilo preiskovalnemu sodniku ali senatu, da smeta obdolžencu, zoper katerega teče postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, vzeti vozniško dovoljenje za čas, dokler traja postopek. Vendar pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pri določanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je podan precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, torej dejstev, na podlagi katerih je bil obdolžencu izrečen ukrep po 1. odstavku 137. člena ZKP. Iz zbranih podatkov v spisu in iz sklepa o uvedbi preiskave, kar je povzeto tudi v razlogih pravnomočnega sklepa o tem, da se obdolžencu začasno vzame vozniško dovoljenje, sicer izhaja utemeljen sum, da je obdolženec z grobimi kršitvami prometnih predpisov povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrla njegova sopotnica M.R. Vendar pri tem ni mogoče prezreti, da se je prometna nesreča pripetila že dne 23.2.1996, da je bila zahteva za preiskavo vložena šele 27.1.1997, torej po skoraj enem letu, da je bil obdolženec zaslišan šele 6.11.1997, zaradi česar je bil šele dne 2.12.1997 izdan sklep o uvedbi preiskave in da je preiskovalna sodnica šele dne 10.9.1998, torej po več kot 2 letih in 6 mesecih po prometni nesreči, izdala z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijani pravnomočni sklep. V 5. poglavju KZ, ki ureja vrste varnostnih ukrepov in njihovo izrekanje, sicer ni naveden namen varnostnih ukrepov, vendar je očitno, da se tudi varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja po 68. členu KZ lahko izreče zato, da se odstranijo okoliščine, ki bi lahko vplivale, da bi storilec ponavljal kazniva dejanja. Tak namen pa ima tudi določilo 1. odstavka 137. člena ZKP, kar torej pomeni, da je mogoče tak ukrep izreči tedaj, ko obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa in ki se manifestira prav z izvršitvijo kaznivega dejanja. Seveda ni mogoče izključiti možnosti, da bi bilo storilcu takega kaznivega dejanja tudi kasneje na podlagi 1. odstavka 137. člena ZKP začasno vzeto vozniško dovoljenje, zlasti če bi tudi kasneje med kazenskim postopkom s kršitvami ogrožal javni promet. Iz razlogov pravnomočnega sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja izhaja, da se je sodišče za ta ukrep odločilo tudi zato, ker naj bi bil obdolženec že dvakrat kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola in ker se kršitve bolj približujejo času, ko se je pripetila prometna nesreča. Iz podatkov, ki jih je sodišču z dopisom z dne 9.12.1997 posredoval sodnik za prekrške, sicer izhaja, da je bil obdolženec v letih 1991 in 1996 kaznovan zaradi prekrškov po 28. točki 1. odstavka 226. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, torej zato, ker je vozil motorno vozilo, ko je bil pod vplivom alkohola. Vendar pa je njegov zagovornik že v pritožbi zoper sklep preiskovalne sodnice navedel, da obdolženec od leta 1996 dalje ni storil nobenega prometnega prekrška, zaradi česar tudi ni mogoče izključiti možnosti, da je bil z odločbo sodnika za prekrške v Ljubljani, ki je postala pravnomočna dne 5.5.1997, kaznovan zato, ker je dne 23.2.1996, ko se je pripetila obravnavana prometna nesreča, vozil pod vplivom alkohola. Ta okoliščina, in sicer povratništvo obdolženca, ki je očitno vplivala na ukrep, izrečen po 1. odstavku 137. člena ZKP, torej ni zanesljivo ugotovljena. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti na podlagi 427. člena ZKP po uradni dolžnosti razveljavilo sklep preiskovalne sodnice in sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani ter zadevo vrnilo preiskovalni sodnici v novo odločitev. Pred ponovnim odločanjem bo treba ugotoviti, ali je bil obdolženec z navedeno odločbo o prekršku res kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ko je povzročil prometno nesrečo dne 23.2.1996 oziroma, ali se navedena odločba o prekršku nanaša na drugi dogodek.