Jedro

Iz ugovora izhaja, da dolžnica dejansko zatrjuje, da je s tretjim družbo, M. d.o.o., sklenila pogodbo o prevzemu dolga. Da bi pogodba o prevzemu dolga učinkovala tudi v razmerju z upnikom, bi morala dolžnica izkazati, da je vanjo upnik privolil.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se s p r e m e n i tako, da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v K. opr. št. Ig 2005/00638 z dne 13.10.2005 zavrne kot neutemeljen.

Nadaljnji izvršilni stroški upnika se odmerijo na znesek 6.700,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.5.2006 do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 2005/00638 z dne 13.10.2005 razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka ter sklenilo, da bo o zahtevkih in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v K.. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka ter predlagal njegovo spremembo, podrejeno pa razveljavitev. V pritožbi poudarja, da je navedba dolžnice, da naj bi ob sklenitvi najemne pogodbe lastniku lokala položila varščino v višini 450.000,00 SIT dokazno nepodprta, pa tudi sicer na odgovornost dolžnice za njene dolgove do upnika nima vpliva. O tem, da naj bi tretji plačal dolžničine račune upnik ni bil obveščen, s tem pa se tudi ni in ne bi strinjal. Ugovoru priložena izjava niti ni datirana, niti ne podpisana, ne s strani upnika, ne s strani tretjega, pač pa zgolj s strani dolžnice. Osebe, katerih pričevanje dolžnica predlaga, upnik sploh ne pozna in te osebe niso bile priča nikakršnemu dogovoru med strankama in tretjim. Dolžnica v ugovoru ni ugovarjala ne višini ne temelju terjatve. Trdila je le, da naj bi plačilo dolga prevzela družba M. d.o.o. K.. V tak prevzem pa upnik nikoli ni privolil. Pritožba upnika je utemeljena.

Glede na določila 2. odst. 53. čl. in 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Pri tem pa morajo biti zatrjevana dejstva taka, da imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Ti pogoji pa v obravnavanem primeru tudi po mnenju pritožbenega sodišča, niso izpolnjeni. Dolžnica je namreč v svojem ugovoru zatrjevala, da se je z lastnikom lokala (tretjim), ki ga je pred tem imela v najemu, dogovorila, da varščino, ki mu jo je izročila v višini 450.000,00 SIT zadrži za poravnavo stroškov ter tudi za poplačilo dolga, ki ga ima do upnika v obravnavani zadevi. S tem pa naj bi se strinjal tudi zakoniti zastopnik upnika. V dokaz svoje trditve pa je priložila nedatirano in zgolj s strani dolžnice podpisano "izjavo" (B/1). Iz ugovora, torej izhaja, da dolžnica dejansko zatrjuje, da je s tretjim družbo M. d.o.o. sklenila pogodbo o prevzemu dolga (446. čl. ZOR). Da bi pogodba o prevzemu dolga učinkovala tudi v razmerju z upnikom, bi morala dolžnica izkazati, da je vanjo upnik privolil. Priložena listina pa dejansko, kot utemeljeno v svoji pritožbi opozarja upnik, tega ne potrjuje. Predstavlja le enostransko izjavo dolžnice, naslovljeno na tretjega - domnevnega prevzemnika dolga, ki pa celo, glede na njegov izostanek podpisa na izjavi, niti sam izjave dolžnice ni akceptiral. V nobenem primeru pa ne izkazuje privolitve upnika, šele s tako privolitvijo pa bi imela pravne učinke. V tem kontekstu tudi pavšalno zatrjevanje, da bi lahko priči P. R. in L. L. potrdili, da je bilo z lastnikom lokala M. d.o.o. dogovorjeno, da bo ta poravnal njene obveznosti, ni pravno upoštevno, saj bi tak dogovor predstavljal le prevzem izpolnitve po 453. čl. ZOR, ki pa glede na 3. odst. navedene zakonske določbe v razmerju do upnika tudi nima nobenih učinkov. Upoštevaje gornjo obrazložitev, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka. Hkrati je odmerilo nadaljnje upnikove izvršilne stroške, nastale z vloženo pritožbo v višini 6.700,00 SIT (materialni stroški in sodna taksa).