Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba in sklep Pdp 289/2020

ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.289.2020 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma
Višje delovno in socialno sodišče
6. julij 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ob ugotovljenem nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni mogoče ugotavljati, ali bi delavcu lahko delovno razmerje (zakonito) prenehalo na kakšni drugi podlagi. Predmet sodne presoje je le zakonitost prenehanja delovnega razmerja na tisti podlagi, na kateri je do prenehanja prišlo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi v točki I izreka glede trajanja delovnega razmerja do 31. 5. 2019, v točki III izreka glede poziva na delo in priznanja delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačo, od 1. 6. 2019 dalje, ter v točki IV glede pravdnih stroškov tožeče stranke in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (odločitev o zavrnitvi zahtevka za priznanje delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačo, za 31. 3. 2019).

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi št. ... ne obstoji, da je odjava tožnika iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja z dnem 1. 4. 2019 nezakonita ter da tožniku delovno razmerje pri toženki ne prenehalo 1. 4. 2019, ampak je trajalo do 31. 5. 2019 (točka I izreka). Toženki je naložilo, da tožniku za čas od 1. 4. 2019 do 31. 5. 2019 prizna vse pravice iz delovnega razmerja in mu obračuna vsakokratni mesečni znesek bruto plače, kot bi ga prejel, če bi delal, od tega zneska odvede davke in prispevke ter mu izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v prihodnjem mesecu do plačila (točka II izreka). Kar je tožnik zahteval več ali drugače (poziv na delo, priznanje delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačo, za 31. 3. 2019 ter od 1. 6. 2019 dalje), je zavrnilo (točka III izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka IV izreka).

2. Zoper ugotovitev trajanja delovnega razmerja do 31. 5. 2019 (točka I izreka), zavrnilni del navedene sodbe (točka III izreka) in zoper odločitev, da sam krije svoje pravdne stroške (točka IV izreka), se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z navedbami strank ugotovilo, da je med pravdnima strankama nesporno, da je tožnik 1. 4. 2019 podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, s katero je predlagal sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Takšna ugotovitev je materialnopravno zmotna. Ni mogoče hkrati podati tako odpovedi kot predloga za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Odpoved je enostranska izjava volje (prim. sodba VDSS Pdp 282/2011). Tožnikov dopis z dne 1. 4. 2019 ni takšna enostranska izjava volje, saj z njo predlaga sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Predlog je podal zaradi obljube toženke, da se bodo dogovorili za nadaljnjo zaposlitev. Predlog se ni nanašal le na dolžino odpovednega roka, kot je v nasprotju z listinami v spisu, pa tudi brez trditev toženke ugotovilo sodišče prve stopnje. Toženka je na podlagi tožnikovega predloga pripravila sporazum o prenehanju delovnega razmerja, s katerim ni uredila le dolžine odpovednega roka, ampak vračilo stroškov izobraževanja in novo zaposlitev tožnika. Sama je tožnikov dopis razumela kot predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Tega sodišče prve stopnje neutemeljeno ni upoštevalo. Nebistveno je, ali je tožnik od 1. 4. 2019 dalje opravljal delo, če bi toženka štela, da z dela izostaja neupravičeno, bi mu lahko podala pisno opozorilo pred odpovedjo ali odpoved pogodbe o zaposlitvi. To bi lahko storila že prej, tožnik je delo opravljal v Nemčiji, toženka ga na delo ni pričakovala. Dopis z dne 1. 4. 2019 je tožnik sestavil po sestanku dne 29. 3. 2019, ko o prenehanju delovnega razmerja niso govorili. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Njegov predlog za sporazumno rešitev oziroma sporazumno prenehanje delovnega razmerja ne more biti hkrati odpoved pogodbe o zaposlitvi. V dopisu je jasno navedel, da prosi za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Da do sporazumnega prenehanja delovnega razmerja med pravdnima strankama ni prišlo, je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, nato pa neutemeljeno iskalo podlago za prenehanje delovnega razmerja. Tožnik je imel namen nadaljevati z delom pri toženki v jeseni 2019, kar je dokazoval s predlaganimi poizvedbami pri Gimnaziji A., na katero je vpisal svoje otroke. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog neutemeljeno zavrnilo, hkrati pa kot bistveno štelo ugotovitev, da tožniku zaposlitev v jeseni 2019 ni bila obljubljena. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne odločitve o delni zavrnitvi zahtevka nepravilno odločilo o pravdnih stroških. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni in zahtevku ugodi oziroma podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oboje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti kršitev, ki jih v pritožbi izpostavlja tožnik, vendar je zaradi zmotne uporabe materialnega prava zahtevek v pretežni meri najmanj preuranjeno zavrnilo.

5. Tožnik je uveljavljal sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na podlagi sporazuma. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v delu, v katerem je ob izostanku pritožbe toženke pravnomočna (prvi odstavek 319. člena ZPP), odločilo, da sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi št. ... ne obstoji, da je odjava tožnika iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja z dnem 1. 4. 2019 nezakonita ter da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 1. 4. 2019. 6. Kljub takšni odločitvi je v nadaljevanju ugotavljalo, ali obstoji druga podlaga za prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženki. Takšno materialnopravno izhodišče, na podlagi katerega je ugotavljalo, ali je dopis tožnika z dne 1. 4. 2019 predlog za sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ali odpoved pogodbe o zaposlitvi, je zmotna. Ob ugotovljenem nezakonitem prenehanju delovnega razmerja (pri čemer, kot izhaja iz povzete izpovedi priče B.B. v točki 10 obrazložitve, pa tudi iz predloženega potrdila o odjavi, je toženka tožnika iz obveznih zavarovanj odjavila na podlagi sporazuma) ni mogoče ugotavljati, ali bi delavcu lahko delovno razmerje (zakonito) prenehalo na kakšni drugi podlagi. Predmet sodne presoje je le zakonitost prenehanja delovnega razmerja na tisti podlagi, na kateri je do prenehanja prišlo. Poleg tega ni mogoče dopisa tožnika z dne 1. 4. 2019 šteti hkrati kot predlog za sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katerega je toženka pripravila sporazum in tožnika odjavila iz socialnih zavarovanj, in kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, kot tožnik utemeljeno opozarja v pritožbi.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi zmotne materialnopravne presoje ugotavljalo, ali je ob neobstoječem sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tožniku delovno razmerje pri toženki lahko zakonito prenehalo na drugi podlagi. V tem okviru je štelo, da je tožnik z dopisom z dne 1. 4. 2019 podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom, z iztekom katerega mu je delovno razmerje 31. 5. 2019 prenehalo. Zahtevek za poziv na delo, priznanje delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačo, od 1. 6. 2019 dalje je najmanj preuranjeno zavrnilo, pri čemer je toženka podala predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP pritožbi delno ugodilo, delno razveljavilo izpodbijani del sodbe, kot je razvidno iz izreka, ter zadevo v tem obsegu ter glede pravdnih stroškov tožnika vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožniku delovno razmerje pri toženki prenehalo 1. 4. 2019 in ne 31. 3. 2019 (ko je bil še v delovnem razmerju), utemeljeno zavrnilo zahtevek za priznanje delovnega razmerja in vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačo, za 31. 3. 2019. Ker v tem delu niso podani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo delno kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

9. Po določbi 355. člena ZPP sme pritožbeno sodišče, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izjemoma razveljaviti sodbo in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Sodišče prve stopnje zaradi preuranjene odločitve o zavrnitvi zahtevka, ki se nanaša na čas od 1. 6. 2019 dalje, ni ugotavljalo dejstev glede s strani toženke predlagane sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. V tem delu bi pritožbeno sodišče samo v celoti ugotavljalo dejansko stanje, kar ni namen postopka pred pritožbenim sodiščem. Dopolnitev dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje je hitrejša in bolj ekonomična za stranki, pri čemer razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka, prav nasprotno, postopek bi se podaljšal zaradi izvajanja obširnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem. Zato z razveljavitvijo in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ni kršena pravica do sojenja v razumnem roku.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia