Jedro

Ker mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali je stranka pravdno sposobna (80. člen ZPP), so neutemeljene navedbe, da naj bi sodišče v nasprotju z "zakonom o varovanju osebnih podatkov in varstvu zasebnosti" ugotavljalo, da je tožnica v osebnem stečaju.

Stečaj (osebni ali pravne osebe) se uvede, če so izpolnjeni zakonski pogoji; njegova uvedba ni odvisna (le) od volje stečajnega dolžnika, zato so nesmiselne navedbe o "prisilnem osebnem stečaju."

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pravdni postopek prekinjen z dnem 7. 4. 2023; pozvalo tožničinega stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo na strani tožeče stranke; odločilo, da se pravdni postopek nadaljuje z dnem izdaje izpodbijanega sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki med drugim navaja, da je "deložirana lekarnarica in brezdomka v prisilnem osebnem stečaju;" je žrtev nasilja z elementi zanemarjanja državnih organov. Na sodišču se je v nasprotju "zakonom o varovanju osebnih podatkov" govorilo o njenem osebnem stečaju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne prereka dejstva, da je zoper njo uveden postopek osebnega stečaja, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kranju pod opr. št. St 000/2023. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in odpravljati drugih pravnih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. V tem smislu in obsegu je omejena tudi njegova pravdna sposobnost.1 Ni dvoma, da predmetna pravda lahko vpliva na stečajno maso (če bi bila tožnica v pravdi uspešna, bi se stečajna masa povečala za iztoženi znesek), zato zanjo velja omejitev iz 386. člena ZFPPIPP. Stečajni upravitelj je na podlagi 245. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP z dnem začetka stečajnega postopka pridobil pooblastilo za zastopanje stečajne dolžnice (tožnice) in vodenje njenih poslov.

5. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pravdni postopek prekinilo in pozvalo stečajnega upravitelja, da prevzame postopek (4. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), in hkrati odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje z dnem, ko je sodišče stečajnega upravitelja pozvalo, da prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP).

6. Ker mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali je stranka pravdno sposobna (80. člen ZPP), so neutemeljene navedbe, da naj bi sodišče v nasprotju z "zakonom o varovanju osebnih podatkov in varstvu zasebnosti" ugotavljalo, da je tožnica v osebnem stečaju. Pritožbene navedbe, ki se tičejo samega stečajnega postopka in stečajnega upravitelja, so pretežno nerazumljive, predvsem pa popolnoma nepomembne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa. Enako velja za navedbe v zvezi z brezplačno pravno pomočjo. Stečaj (osebni ali pravne osebe) se uvede, če so izpolnjeni zakonski pogoji; njegova uvedba ni odvisna (le) od volje stečajnega dolžnika, zato so nesmiselne navedbe o "prisilnem osebnem stečaju." Še bolj nesmiselne in konfuzne so navedbe o tem, da naj bi bila tožnica "žrtev materialnega nasilja z elementi zanemarjanja državnih organov," zato na te navedbe pritožbeno sodišče niti ne more odgovarjati.

7. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče, ki tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Tako tudi sklepa VSL I Cp 866/2022 z dne 10. 6. 2022 in I Cp 109/2017 z dne 8. 3. 2017.