Jedro

Iz navedenega je razvidno, da bi bile (in tudi bodo) nepremičnine, ki so predmet sodne poravnave, tako ali tako prodane že za poplačilo zavarovanih terjatev. Zato ni jasno, kakšno škodo naj bi sklenjena sodna poravnava povzročila dolžniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje k sklenitvi sodne poravnave med stečajnim dolžnikom in K. S. z vsebino, kot izhaja iz izdatka poravnave Okrožnega sodišča na Ptuju I Pg 49/2017 z dne 3. 9. 2018. 2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja le, da ni sodeloval pri sklenitvi sodne poravnave niti o tem ni bil obveščen s strani stečajnega upravitelja. Sklep pa izpodbija, ker iz izdatka sodne poravnave izhaja škoda v njegovo korist. Želi, da se ga zasliši, kot je bilo navedeno v predlogu tožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da pritožba v bistvu ne vsebuje obrazložitve, temveč je zgolj pavšalna. Pritožnik namreč ne pojasni, kakšna škoda naj bi mu nastala s sklenjeno sodno poravnavo, premoženje pa se bo tako ali tako prodalo za poplačilo dolžnikovih obveznosti. Pri tem višje sodišče še ugotavlja, da so bile v stečajnem postopku priznane terjatve v znesku preko 257.000,00 EUR, nepremičnine, ki so predmet ločitvenih pravic in so skupaj vredne le 124.300,00 EUR (to izhaja iz otvoritvenega poročila), pa ne zadostujejo niti za poplačilo zavarovanih terjatev; pri tem sodna poravnava ne posega v pravice ločitvenih upnikov. Iz navedenega je razvidno, da bi bile (in tudi bodo) nepremičnine, ki so predmet sodne poravnave, tako ali tako prodane že za poplačilo zavarovanih terjatev. Zato ni jasno, kakšno škodo naj bi sklenjena sodna poravnava povzročila dolžniku. Ker tudi dolžnik v pritožbi tega ne pojasni, višje sodišče na pritožbeno navedbo o škodi zaradi sklenitve sodne poravnave ne more podrobneje odgovoriti.

5. Pritožnik prav tako ne pojasni, kako bi k odločitvi pripomoglo njegovo zaslišanje. Višje sodišče mu zato pojasnjuje, da tožba sicer vsebuje dokazne predloge, enako tudi odgovor na tožbo in druge vloge v pravdnih zadevah. Vendar pa so ti predlogi namenjeni le dokazovanju zahtevka tožeče stranke in ugovorov tožene stranke. Kadar se pravdni stranki dogovorita za sklenitev sodne poravnave, zato izvajanje dokazov ni potrebno, razen ko sodišče meni, da gre za nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom v smislu tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Da bi šlo za tak primer, pa dolžnik niti ne zatrjuje. Dolžnik je v postopku osebnega stečaja, v katerem ga glede premoženja, ki spada v stečajno maso, zastopa upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik (245. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). To pa pomeni, da sklenitev sodne poravnave ni v rokah stečajnega dolžnika, prav tako ni potrebno njegovo sodelovanje ali soglasje.

6. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.