Jedro

Dolžnik lahko izpolni svojo preživninsko obveznost tudi na podlagi dejanskega preživljanja, kljub sklenjenemu dogovoru o preživnini pred centrom za socialno delo, s katerim mu je naloženo plačevanje denarnih zneskov na roke zakonite zastopnice, če zakonita zastopnica s takšnim načinom soglaša oziroma ga odobri.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi kot neutemeljen in odločilo, da se stroški dolžnika kot neupravičeni ne priznajo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da se pritožbi ugodi in postopek ustavi oz.

izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Neživljenjski in nelogičen je zaključek sodišča, da bi moral v času, ko je živel skupaj z zakonito zastopnico upnice moral preskrbeti potrdilo o plačevanju preživnine.

Dolžnik je namreč v času spornih terjatev živel skupaj z družino in jo vseskozi preživljal, saj je bil edini zaposlen in torej tudi v celoti upnico. Dogovor je bil sklenjen le za primer, če upnica ne bi bila v vzgoji in varstvu pri dolžniku. V spornem obdobju je dolžnik za upnico prispeval bistveno več, kot mu je bilo naloženo z dogovorom, ki za sporno obdobje zaradi skupnega bivanja ni mogel veljati, saj je njegov namen drugačen in je bil podpisan za povsem drug primer, ne pa zato, da bo upnica živela z dolžnikom.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik sicer nima prav, ko trdi, da dogovor o preživnini ne more veljati v spornem obdobju, za katerega upnica terja zneske preživnine, ker so v tem času upnica, njena zakonita zastopnica in dolžnik živeli skupaj in je dolžnik tudi preživljal družino. Dogovor o preživnini, sklenjen pred centrom za socialno delo je namreč izvršilni naslov, obveznost plačevanja preživnine pa mora dolžnik izpolnjevati ves čas - od trenutka določenega v dogovoru vse do upničine polnoletnosti oziroma zaključka njenega rednega šolanja (člena 123 in 130 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih -Ur.l. RS štev. 14/89 in naslednji; v nadaljevanju ZZZDR). Drugo pa je vprašanje, ali je dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil tako, kot to določa tudi sporni dogovor - z nakazilom ali izročitvijo denarnih zneskov na roke zakoniti zastopnici mladoletne upnice ali pa morda z dejanskim preživljanjem, s katerim je zakonita zastopnica soglašala ali ga vsaj odobrila. Dogovor o preživnini namreč pomeni predvsem pogodbeno razmerje, katerega lahko sklenitelja tudi spremenita oziroma se o načinu preživljanja drugače dogovorita.

Dolžnik sicer ne zatrjuje in še manj dokazuje, da bi svojo obveznost izpolnjeval s plačili na roke zakoniti zastopnici, iz njegovih ugovornih in pritožbenih trditev pa izhaja, da so v spornem obdobju živeli skupaj kot družina in da je s svojimi denarnimi sredstvi pokrival potrebe celotne družine torej tudi upničine potrebe najmanj v znesku določenem v dogovoru. To pa implicite pomeni, da naj bi v tem času tudi zakonita zastopnica soglašala ali vsaj odobrila takšen način izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do mladoletne upnice.

Takšen zaključek se namreč nakazuje tudi iz njenega odgovora na ugovor, ko med drugim trdi, da je dolžnik tudi preživljal hči, sicer ne v taki meri, kot bi moral glede na dejstvo, da je oče mladoletne upnice in upoštevaje njegove finančne zmožnosti.

Sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku teh zatrjevanih okoliščin ni ugotavljalo, ker se je postavilo na pravno nepravilno kategorično stališče, da dolžnik ne more izpolniti svoje preživninske obveznosti drugače, kot je zapisano v dogovoru. Zato je ostalo dejansko stanje v izpodbijanem sklepu nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 355. členom in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok (člen 29/2 ZIZ), na njem pa zaslišati zakonito zastopnico upnice ter dolžnika in s strani mld. upnice predlagane priče. Le če bo ugotovilo, da je dolžnik s soglasjem ali vsaj dejansko odobritvijo zakonite zastopnice v spornem obdobju vendarle s prispevanjem denarnih sredstev za nabavo stvari potrebnih za upničino življenje (hrana, obleka, obutev ipd.) izpolnil svojo mesečne obveznosti v dogovorjeni višini, bo moralo ugovoru ugoditi oziroma mu bo moralo ugoditi v delu, kolikor je obseg svoje obveznosti na ta način poravnal. Če pa takšnih okoliščin ne bo ugotovilo, bo moralo ugovor ponovno zavrniti.