Jedro

Dolžnik nima pravice zahtevati od upnika povračila škode, ki naj bi z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena, nastala tretjemu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo predlogu dolžnika za povračilo škode zaradi neutemeljene začasne odredbe.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje v nasprotju s podatki v spisu odločilo, da škoda ni nastala dolžniku, temveč morebiti družbi A. d.o.o. ter pojasnjuje, da je iz njegovega predloga razvidno, da je A. d.o.o. bremenila dolžnika za povračilo škode, ki je bila povzročena, zaradi česar se mu je zmanjšalo premoženje, torej mu je nastala škoda. Sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo ali je bila bremenitev dolžnika s strani družbe A. d.o.o. utemeljena.

Ugotavljanje škode po 274. členu Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) je kontradiktorni postopek, v katerem dolžnik poda predlog, upnik pa bi na tak predlog moral odgovoriti. Šele po odgovoru upnika bi bilo mogoče ugotoviti, kaj je med strankama sporno. Če upnika na predlog nista odgovorila bi sodišče lahko zatrjevano škodo dolžnika štelo kot nesporno in predlogu ugodilo.

Zaradi nav-edenega pritožnik predlaga, da višje sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da določba 274. člena ZIP oziroma 279. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIZ) predvideva le povrnitev škode, ki je bila prizadejana z neutemeljeno začasno odredbo dolžniku. V svojem predlogu za povrnitev škode dolžnik ni navedel nobene postavke, iz katere bi izhajalo, da je škoda nastala njemu.

Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo edini dokaz, ki ga je predložil dolžnik, to je račun št. 97A001 (priloga B 4 v spisu) ter ugotovilo, da iz račun-a izhaja, da je škoda, ki jo v predlogu uveljavlja dolžnik, nastala kvečjemu družbi A. d.o.o. Ker družba A. d.o.o. ni bila dolžnik v obravnavanem postopku zavarovanja, škode, ki naj bi ji nastala, ni mogoče obravnavati kot škodo v smislu določbe 279. člena ZIZ.

Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da dolžnik ni z ničemer izkazal, da bi znesek iz zgoraj omenjenega računa dejansko plačal. Prav tako pa škode, ki naj bi nastala družbi A. d.o.o. ne bi bil dolžan plačati, saj je sam ni povzročil. Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (1999), na katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP (1999) pazi po uradni dolžnosti; zato je višje sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP ter 15. členom ZIZ zavrnilo neutemeljeno pritožbo dolžnika in potrdilo izpodbijani sklep.