Jedro

Ker je tožeča stranka v tožbi predlagala izvedbo dokazov z zaslišanjem strank, sodišče pa je odločalo na seji, sta bili kršeni določbi 22. in 23. člena Ustave RS, s tem pa je podana bistvena kršitev postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 26.9.2000. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote M. z dne 4.7.2000. Prvostopni organ je pod točko 1 odločil, da mora tožnik kot investitor v roku do 31.8.2000 odstraniti armiranobetonske temelje in kletne stene nadomestne večstanovanjske hiše, nepravilnega tlorisa cca 19,50 x 29 m, ki jo gradi na zemljišču parc. št. 1684/1 k.o. K.v. ter vzpostaviti prvotno stanje na lastne stroške. Pod 2. točko izreka je odločil, da za objekt iz 1. točke te odločbe veljajo naštete prepovedi iz 76. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. V 3. točki izreka pa je odločil, da bo v primeru, če tožnik - investitor v določenem roku ne bo izvršil naloženega dejanja iz 1. točke izreka, to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške. S točko 4 in 5 izreka je bilo odločeno, da bo stroške izvršbe plačal investitor ter da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila na ugotovitvi, da je tožeča stranka na spornem zemljišču pričela z gradnjo nadomestnega objekta, ne da bi za ta poseg imela predpisano lokacijsko dovoljenje.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je izrečeni inšpekcijski ukrep pravilen in zakonit, saj tožeča stranka kot investitor za sporni objekt nima ustreznega pravnomočnega lokacijskega dovoljenja.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Posebej poudarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaznega postopka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbi ugodi, podrejeno pa da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je utemeljen pritožbeni ugovor o bistvenih kršitvah določb postopka v upravnem sporu. Iz 1. odstavka 50. člena ZUS namreč izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS).

V konkretnem primeru vsi navedeni pogoji za sojenje na seji niso bili izpolnjeni. Iz tožbe izhaja, da je tožeča stranka zahtevala tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem strank. Smiselno je s tem zahtevala odločitev po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje navedenemu predlogu ni sledilo. Svojo odločitev je sprejelo na seji, brez da bi posebej utemeljilo, zakaj ni izvedlo glavne obravnave, kljub predlaganim dokazom.

Toda izvedba glavne obravnave je realizacija načela kontradiktornosti, ki pomeni, da ima stranka pravico predočiti sodišču svoja pravna in dejanska stališča o stvari. Zato je namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta tudi v tem, da se na podlagi neposrednega, ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno. Ob takšnih določbah ZUS in glede na vsebino tožbe tožeče stranke v konkretnem primeru sodišče prve stopnje z vidika enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) in z vidika pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) niti ni imelo podlage za sojenje na seji. To pa tudi pomeni, da je podana bistvena kršitev določb postopkov v upravnem sporu (2. in 4. točka 72. člena ZUS). Že zaradi teh kršitev je vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno pomanjkljivost.