Jedro

Če upnik sprejme od dolžnika izpolnitev, ki ima napake, potem ne more več odstopiti od pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pa jamčevalne zahtevke.

Pri fiksnih poslih so odločilni razlogi, zaradi katerih bi bila kasnejša izpolnitev za pogodbeno stranko brez pomena. To velja tudi tedaj, če je čas izpolnitve določen z natančnim koledarskim datumom. Zato je utemeljeno, da mora biti ta volja posebej izražena in da takšen pomen časa izpolnitve sprejme nasprotna pogodbena kot del svoje obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo zahteva, da se ugotovi obstoj pravnega razmerja in sicer, da je izpolnila obveznost iz prodajne pogodbe, ki je bila sklenjena v notarskem zapisu SV-2298/2012 z dne 19. 6. 2012,(1) in iz gradbene pogodbe št. 351-613/2008-12(302)-2012,(2) s tem, ko je tožencema zgradila in izročila v last in posest dvojčka – objekt D (objekt D1 in D2), vsakemu do 1/2 na nepremičninah ID znak 000 k. o. X in ID znak 111 k. o. X, ki sta bila zgrajena do III. gradbene faze vključno s stavbnim pohištvom (zgolj okna), zato so izpolnjeni pogoji iz prodajne pogodbe, da notar izroči tožnici overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za nepremičnino ID znak 333 k. o. X, kot to določa 4. točka prodajne pogodbe, iz katere izhaja, da je pogoj za izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je deponiran pri notarju, da je izpolnjena gradbena pogodba in da je prevzeta potrjena knjiga nadzornika ter da je podpisan primopredajni zapisnik s strani pravdnih strank. Tožnica s tožbo še zahteva, da ji toženca izstavita zemljiškoknjižno listino za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 922/4, podrejeno pa, da sta dolžna izročiti tožnici zemljiškoknjižno dovolilo, ki je bilo deponirano pri notarskem zapisniku DK-65/12 pri notarju A. A. Tožnica pojasnjuje, da je bilo v prodajni pogodbi dogovorjeno, da tožnica kupi parc. št. 922/4 in parc. št. 922/5. Sporazumno je bila dogovorjena cena za nepremičnini v višini 65.000,00 EUR za vsako nepremičnino, s tem, da je bilo dogovorjeno, da tožnica kupnino plača z izgradnjo in izročitvijo tožencema v last in posest dvojčka – objekt (D1 in D2) na zemljiščih parc. št. 922/6 in 922/7. Tožnica s predlogom za začasno odredbo zahteva, da se tožencema prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. 922/4, ker toženca nepremičnino prodajata. Tožnica trdi, da je začasna odredba potrebna, ker bo v nasprotnem primeru njena terjatev onemogočena, nastala pa bo tudi nenadomestljiva škoda, saj je tožnica na nepremičnini parc. 922/4 zgradila hišo. 2. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2453/2015-II z dne 24. 11. 2015(3) delno ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in tožencema prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnine parc. št. 922/4. S sklepom P 2453/2015-II z dne 9. 2. 2016 je ugodilo ugovoru tožencev in sklep z dne 14. 11. 2015 razveljavilo in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.(4) Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Cp 1896/2016 z dne 9. 2. 2016 ugodilo pritožbi tožnice in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 2. 2016 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.(5) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožencev zoper sklep o začasni odredbi z dne 24. 11. 2015 zavrnilo.(6)

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožencev, ker je ugotovilo, da je verjetnost terjatve izkazana. Ugotovilo je, da je bila izvedba gradbenih del bistvena sestavina pogodbe. Dogovorjeno je bilo, da bo tožnica stanovanjsko hišo – dvojček zgradila do tretje gradbene faze, vključno s stavbnim pohištvom (zgolj okna) do 30. 11. 2012. Z aneksom 24. 1. 2013 so pravdne stranke podaljšale rok za izpolnitev obveznosti tožnice do 15. 4. 2013. Sodišče je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da je bil kasneje rok za izvedbo gradbenih del med pravdnimi strankami večkrat ustno podaljšan in da so ustni dogovori med pogodbenimi strankami zavezujoči, čeprav je bilo v pogodbi določeno, da veljajo le pisni dogovori. Sodišče je te ugotovitve utemeljevalo: na izpovedbi prvotoženca, ki je pojasnil, da po podpisu aneksa ni verjel, da bodo dela opravljena v dogovorjenem roku, zato je zahteval od tožnice nekaj denarja, in na okoliščinah, da sta toženca 6. 11. 2013 nepremičnini parc. št. 922/6 in 922/7, na katerih je tožnica zgradila stanovanjsko hišo – dvojček, prodala družbi B. skupaj s stanovanjsko hišo in nista tako kot je bilo v pogodbi dogovorjeno, zahtevala vzpostavitve prvotnega stanja, družba B. pa je kot porok vstopila v kreditno razmerje med tožencema in C., ki je imela na nepremičninah vpisano hipoteko in tožencema ni hotela podaljšati kredita, s tem, da je prvotoženec pogojeval podaljšanje roka, da tožnica ali družba B. plačuje obresti kredita, ker toženca nista imela denarja. Obresti kredita od decembra 2012 do avgusta 2013 sta večinoma plačevala tožnica ali družba B., s tem, da je bil sestavljen tudi primopredajni zapisnik 22. 11. 2013, kjer so bile zapisane pomanjkljivosti pri izvedbi gradbenih del tožnice. Iz teh razlogov je sodišče ugotovilo, da je verjetnost terjatve izkazana. Ker toženca nepremičnino prodajata, je sodišče še ugotovilo, da obstaja nevarnost nastanka nenadomestljive škode in zaključilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe.

4. Toženca vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(7) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju(8) in zaradi kršitev človekovih pravic. Toženca zatrjujeta, da iz notarskega sporazuma izhaja, če kupec kot izvajalec po gradbeni pogodbi s primopredajnim zapisnikom prodajalcema do najkasneje 30. 11. 2012 ne izroči dvojčka, je dolžan 1. 12. 2012 prodajalcema plačati kupnino za izročeno parcelo 922/5 k. o. X v znesku 65.000,00 EUR, na parc. št. 922/6 in 922/7 pa na lastne stroške vzpostaviti prvotno stanje, s tem, da se šteje, da je gradbena pogodba razveljavljena. Enake neizpolnitvene pogodbene obveznosti izhajajo iz gradbene pogodbe, s tem, da so se pogodbene stranke dogovorile, da bodo spremembe pogodbe veljale le, če bodo sklenjene v pisni obliki, kot je bil sklenjen tudi aneks št. 2, kjer je bil pogodbeni rok podaljšan do 15. 4. 2013. Drugih dogovorov o spremembi roka pogodbene stranke niso sklenile. Toženca sta pristala na podaljšanje pogodbenega roka do 15. 4. 2013, vendar tožnica tudi v podaljšanem roku dogovorjenih gradbenih del, ni naredila. Sodišče prve stopnje se ne opredeli do trditev tožencev, da dvojčka nista bila zgrajena skladno z gradbeno pogodbo, ker niso bila vgrajena okna, spremenjena je bila oblika strehe in niso bili narejene betonske stopnice. Sodišče zmotno ugotavlja na podlagi izpovedbe prvotoženca, da grajanje napak dejansko ni bilo v interesu tožencev, ker je dvojčka kupila B. in ker se toženca s samo gradnjo od temeljne plošče dalje nista ukvarjala. Obrazložitev je v tem delu nerazumljiva, saj sta toženca v primopredajnem zapisniku grajala nedokončanje del. Primopredajni zapisnik je bil sklenjen z izvajalcem del, to pa je bila tožnica. Dogovor pogodbenih strank je bil, da se tožnici izroči zemljiškoknjižno dovolilo pod pogojem, da predloži potrjeno knjigo nadzornika in podpisan primopredajni zapisnik za objekt. Knjiga s strani nadzornika ni bila potrjena, iz primopredajnega zapisnika pa izhaja, da so bila grajana nedokončana dela. Razlogi sodbe(9) so nerazumljivi v delu, kjer sodišče pojasnjuje, da je bil rok podaljšan, ker je prvotoženec dvomil v dokončevanje projekta in je zato zahteval nekaj denarja. Zmotne so ugotovitve, da je bil prvotoženec pooblaščen za sprejemanje pogodbenih določil tudi za drugotoženko. Toženca sta najkasneje s podpisom primopredajnega zapisnika grajala, da dela niso bila dokončana. Sodišču bi morala pojasniti razloge, zaradi katerih so se pogodbene stranke strinjale, da se rok za izvedbo gradbenih del podaljša. B. je kot porok vstopila v kreditno razmerje, kar pa ni v zvezi s podaljšanjem roka ali z dokončanjem gradbenih del. Toženca sta s B. sklenila prodajno pogodbo, ki je pred tem sklenila prodajno pogodbo s tožnico, kar le dodatno kaže, da je bila pogodba razvezana, sicer ne bi za isto nepremičnino sklenila prodajne pogodbe s tožencema. Procesne kršitve sodišča predstavljajo poseg: v pravico tožencev do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS,(10) v pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS, v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah(11) in v pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Tožencema z izdajo izpodbijanega sklepa niso bile kršena pravice iz URS in EKČP. Toženca sta v postopku lahko odgovorila na navedbe tožnice, izveden je bil dokaz z zaslišanjem strank in priče. V postopku zavarovanja je bil za ta postopek izveden obsežen dokazni postopek, sodišče prve stopnje je s stopnjo verjetnosti ugotovilo odločilna dejstva, ki jih je v sklepu dokazno ocenilo, zato pritožba protispisno zatrjuje, da sklep nima razlogov in da se ga ne da preizkusiti ter da je bila tožencema kršena pravica do izjave in enakega sodnega varstva. Sodišče prve stopnje torej ni storilo kršitev postopka, neutemeljene pa so sicer povsem vsebinsko prazne pritožbene trditve, da so bile tožencema kršene ustavne in konvencijske pravice. Sicer obširna pritožba spregleda odločilna dejstva, na katerih sodišče prve stopnje utemeljuje obstoj verjetnosti terjatve, ki ima podlago v materialnopravnih predpisih, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je v navedeni fazi postopka verjetnost terjatve izkazana, kot to določa prvi odstavek 272. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo ugovor tožencev, s katerim sta toženca izpodbijala sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo ugodeno predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe.

7. Sodišče prve stopnje pravilno s stopnjo verjetnosti ugotavlja, da je bilo med pravdnimi strankami dogovorjeno, da je rok za izvedbo gradbenih del bistvena sestavina pogodbe, kar izhaja iz 6. člena prodajne pogodbe in 4. člena gradbene pogodbe. Ker je bil rok za izvedbo del določen do 30. 11. 2012, bi bila pogodba razvezana že na podlagi samega zakona, če pravdne stranke 24. 11. 2013 ne bi sklenile aneksa, v katerem je bil rok podaljšan do 15. 4. 2013. S tem so verjetnostno izkazane predpostavke iz drugega odstavka 104. člena OZ, saj so pravdne stranke očitno štele, da sta toženca po preteku roka s sklenitvijo aneksa, ki je bil sicer sklenjen mesec in pol po poteku izpolnitvenega roka, zahtevala izpolnitev pogodbenih obveznosti od tožnice. S stopnjo verjetnosti so bili dokazani tudi ustni dogovori o podaljšanju rokov za dokončanje gradbenih del. Pritožbeno sodišče je v sklepu II Cp 1896/2016 z dne 9. 2. 2016 pojasnilo materialnopravne razloge, zaradi katerih so takšni pogodbeni dogovori pravno veljavni in se zato na te razloge sklicuje,(12) kljub pogodbenim določbam, da veljajo le dogovori, ki so sklenjeni pisno ali vpisani v gradbeni dnevnik in obojestransko podpisani s strani naročnikov.

8. Nobene nelogičnosti ni v ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstoj ustnih dogovorov o podaljšanju rokov za izvedbo gradbenih del potrjuje tudi izpovedba prvotoženca, ki je izpovedal, da avgusta 2013, ko je tožnica želela znova podaljšati rok,(13) prvotoženec ni verjel, da bo projekt izpeljan, zato je zahteval nekaj denarja. Zakaj bi prvotoženec zahteval denar, če je bila pogodba razvezana in je bilo v pogodbi dogovorjeno, da se vzpostavi prejšnje stanje, torej, da mora tožnica zgrajeni objekt porušiti. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da prodaja nepremičnin parc. št. 922/6 in 922/7 k. o. X skupaj z dvojčkoma in ne le golih parcel in okoliščina, da je družba B. kot porok vstopila v kreditno razmerje med tožencema in C., ki je imela na nepremičninah vpisano hipoteko, in tožencema ni več hotela podaljšati kredita, kaže na večjo verjetnost, da je bil rok za izvedbo gradbenih del sporazumno podaljšan. Toženca sta podpisala primopredajni zapisnik dne 22. 11. 2013, kar dodatno verjetnostno potrjuje obstoj ustnih dogovorov o podaljšanju rokov za izpolnitev pogodbenih obveznosti tožnice. Iz teh razlogov, ki potrjujejo obstoj verjetnosti terjatve, tudi niso v tej fazi postopka odločilne pritožbene navedbe, da drugotoženka ni sodelovala pri zatrjevanih ustnih dogovorih in da prvotoženec ni imel njenega pooblastila za sklepanje dogovorov s tožnico, da tožnica ni zgradila hiše, kot je bilo dogovorjeno s gradbeno pogodbo in da so bile ugotovljene številne gradbene (stvarne) napake na hiši ter da ni bila predložena podpisana knjiga nadzornika.

9. V nadaljevanju so pojasnjene materialnopravne določbe, ki so podlaga za odločitev o obstoju verjetnosti terjatve v zvezi z odločanjem o utemeljenosti ugovora tožencev, hkrati pa so te določbe povzete in podrobneje pojasnjene tudi iz razloga, da bodo pravdne stranke lahko dopolnile nepopolno trditveno podlago v pravdnem postopku, glede na predstavljena materialnopravna stališča pritožbenega sodišča. Toženca sta podpisala primopredajna zapisnika, prvotoženec je v primopredajni zapisnik vpisal napake, ki jih je naredila tožnica pri gradnji hiše, hiša je bila prodana B., kar verjetnostno potrjuje, da sta toženca kot upnika od tožnice kot dolžnice sprejela predmet izpolnitve, kot je bilo pogodbeno dogovorjeno (prvi odstavek 239. člena OZ in prvi odstavek 282. člena OZ; in zato najverjetneje niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 282. člena OZ). Če je tožnica izpolnila obveznost z napakami, sta imela toženca na izbiro dve upravičenji: da odklonita izpolnitev in zahtevata pravilno izpolnitev brez napak ali pa, da sprejmeta izpolnitev z napakami in uveljavljata ustrezne jamčevalne sankcije.(14) Če namreč upnik sprejme od dolžnika izpolnitev, ki ima napake, potem ne more več odstopiti od pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pa jamčevalne zahtevke. Pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka bo treba predhodno ugotoviti, ali je prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu, ker je bil rok bistvena sestavina pogodbe, kar velja tako za roke, ki so bili pisno dogovorjeni, kot za roke, ki (če) so bili ustno dogovorjeni. Pri fiksnih poslih je pogodba razvezana po samem zakonu, če dolžnik obveznosti ne izpolni v pogodbenem roku (prvi odstavek 104. člena OZ), razen če upnik nemudoma obvesti dolžnika po poteku tega roka, da zahteva njegovo izpolnitev (drugi odstavek 104. člena OZ). Pogodba v kateri je čas bistvena sestavina ostaja v veljavi ne le v primeru, če upnik določi nov rok za izpolnitev obveznosti, marveč tudi takrat, ko izjavi svoj namen, da ohranja pogodbo, kar vsebuje tudi zahtevek za izpolnitev obveznosti. Tudi, če rok z izjavo o ohranitvi ni določen, lahko pogodba preneha, če do izpolnitve ne pride v primernem roku po izjavi. Dolžina tega primernega časa se presoja glede na vsebino izpolnitve, ki naj se izpolni. Pogodba pa v tem primeru ne preneha na podlagi zakona, ampak je za takšen učinek potrebna izjava stranke, da od pogodbe odstopa.(15) Pri fiksnih poslih so odločilni razlogi, zaradi katerih bi bila kasnejša izpolnitev za pogodbeno stranko brez pomena. To velja tudi tedaj, če je čas izpolnitve določen z natančnim koledarskim datumom. Zato je utemeljeno, da mora biti ta volja posebej izražena in da takšen pomen časa izpolnitve sprejme nasprotna pogodbena kot del svoje obveznosti.(16)

10. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno sklicevalo na prvi odstavek 272. člena ZIZ, ki določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Verjetnost terjatve je tožnica izkazala, hkrati pa je izkazala tudi, da bi ji bi v primeru, če začasna odredba ne bi bila izdana, nastala težko nadomestljiva škoda, saj je nesporno, da toženca nepremičnino prodajata.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo, pri čemer se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge, ki jih je tožencema v zvez z njunim predlogom za povrnitve pritožbenih stroškov v postopkih zavarovanja, že dalo v sklepu II Cp 1856/2016 z dne 9. 2. 2016.(17) Op. št. (1): V nadaljevanju prodajna pogodba.

Op. št. (2): V nadaljevanju gradbena pogodba.

Op. št. (3): Glej str. 31-33 sodnega spisa.

Op. št. (4): Glej str. 86a-86d sodnega spisa.

Op. št. (5): Glej str. 127-134 sodnega spisa.

Op. št. (6): Glej str. 208-213 sodnega spisa.

Op. št. (7): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (8): V nadaljevanju ZIZ.

Op. št. (9): Pravilno sklepa.

Op. št. (10): V nadaljevanju URS.

Op. št. (11): V nadaljevanju ESČP. Op. št. (12): Glej točko 11 na str. 6 in 7 oz. na straneh 132-133 sodnega spisa.

Op. št. (13): V aneksu je bil rok za izgradnjo hiše podaljšan do 15. 4. 2013. Op. št. (14): Primerjaj dr. Nina Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, letnik 2003, stran 324 in dr. Miha Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, letnik 2003, stran 564. Op. št. (15): Glej dr. Miha Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, letnik 2003, stran 571. Op. št. (16): Glej dr. Miha Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, letnik 2003, stran 568. Op. št. (17): Glej točko 14 obrazložitve sklepa in opombo št. 14 tega sklepa.