17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopajo B. B., C. C., Č. Č. - Č., D. D. in E. E., odvetniki v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2214/2003 z dne 22. 1. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 3320/2001 z dne 18. 9. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v sporu zaradi motenja posesti stanovanja odločilo, da ne dovoli spremembe tožbe, in zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (v pravdi tožnice). Tako odločitev je potrdilo tudi sodišče druge stopnje. Ugotovilo je, da v odločitev sodišča prve stopnje, da ne dovoli spremembe tožbe, ne more poseči, ker gre za procesno odločitev, ki je v korist tožeče stranke, ter da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka v tej posestni pravdi ni pasivno legitimirana.

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev načela pravne države (2. člen Ustave), določbe 153. člena Ustave, pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ter pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Izpodbijanima sklepoma očita nezakonitost in navaja, da bi sodišči morali dopustiti spremembo tožbe ter da nezmožnost restitucije, ker tožena stranka stanovanja nima več v posesti, ni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico. Čeprav so možni primeri, da tudi odločitev sodišča v sporu zaradi motenja posesti lahko predstavlja hud poseg v pravni in dejanski položaj stranke, pa je na splošno treba upoštevati, da gre v teh postopkih le za varstvo posesti kot dejanske oblasti na stvari; odločitev sodišča je začasna, saj ne preprečuje možnosti uveljavljanja pravice in s tem drugačne odločitve v petitorni pravdi. Tudi v obravnavani zadevi zavrnitev tožbenega zahtevka za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njeno zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Drugačne odločitve Ustavnega sodišča pritožnica tudi ne more doseči z zatrjevanjem, da bi ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti v ugotovitvenem delu zanjo pomenila priznanje pravice do povračila pravdnih stroškov.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger