Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje v postopku taksne oprostitve postopati enako, kot če gre za državljana Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno po uradni dolžnosti opraviti poizvedb pri organih države, kjer imata tožnika, ki sta tuja državljana, svoje prebivališče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožečih strank za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju tožnika). Trdita, da sta v predlogu ter dopolnitvi predloga izčrpno pojasnila ekonomski položaj in predložila vse ustrezne dokumente v zvezi s tem. S podpisom na vseh listinah kazenskopravno jamčita za verodostojnost lastnih navedb. Nikomur ne bi smela biti onemogočena ali znatno otežkočena pot do uveljavljanja lastnih pravic na sodišču v RS, ne glede na to, ali je tujec ali državljan RS. Sodišča RS so dolžna ravnati tako, da spoštujejo človekove pravice v najširšem smislu. Pri tem ne smejo ravnati diskriminatorno. Za tujce ne bi smelo veljati težje breme dokazovanja njihovega socialno ekonomskega položaja, kakor to velja za državljane RS. Tako kot lahko pristojni organi opravijo poizvedbe za državljane RS o tem, ali imajo ti premoženje v tujini ali ne, lahko opravijo poizvedbe tudi za druge državljane in šele, če takšnih poizvedb ne morejo opraviti, lahko to breme naprtijo strankam samim. Tožnika sta izrecno soglašala, da organ opravi vse poizvedbe v zvezi z njunim premoženjskim stanjem v RS in tujini. Sprašujeta se, kako naj bi dokazala negativno dejstvo, da nista lastnika nobenih nepremičnin in kako naj oseba dokaže, da ni zaposlena. V RS sodišče vpogleda v zemljiško knjigo in v javne evidence in ugotovi dejansko stanje. Tožnika ne razpolagata z nobenimi listinami, ki bi ustrezale zahtevam sodišča, zato vztrajata, da sodišče samo opravi ustrezne poizvedbe ali strankam izrecno naloži, na kakšen način naj dejstva, ki jih zatrjujeta tudi dokažeta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z devetim odstavkom 12. a člena ZST-1 se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu ter podatkov o dohodkih ter premoženju v tujini za namen ugotavljanja upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, uporabljajo določbe ZST-1 in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno. Med Republiko Slovenijo in Zvezo Sovjetskih Socialističnih Republik je bila 21. 12. 1962 sklenjena bilateralna pogodba o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah (v nadaljevanju pogodba), ki je bila ratificirana in objavljena z aktom o nasledstvu 13. 4. 2001 (Ur. list RS, št. 27/01). V skladu z 22. členom pogodbe so državljani ene države pogodbenice pred sodišči druge države pogodbenice oproščeni plačila takse in stroškov postopka in uživajo brezplačno pravno pomoč v teku postopka pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot domači državljani. V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena pogodbe se oprostitev plačila stroškov postopka (tudi taks) dovoli na podlagi potrdila o osebnem, družinskem in premoženjskem stanju osebe, ki prosi za oprostitev, ki ga izda pristojen organ države pogodbenice, na katere ozemlju ima ta oseba svoje prebivališče ali bivališče. Neutemeljene so torej pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje postopati enako, kot če gre za državljana Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno po uradni dolžnosti opraviti poizvedb pri organih države, kjer imata tožnika svoje prebivališče. 5. Tožnika sta predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložila le izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju, zato ju je sodišče prve stopnje s sklepom z dne pravilno pozvalo, da predlog dopolnita z ustreznimi dokazili o dohodkih, stanju na računih, o lastništvu nepremičnin, vozil, nematerialnih vrednostnih papirjev ipd. Ker sta tožnika predlog dopolnila le z lastnimi izjavami1 ne pa tudi ustreznimi potrdili, ki jih izda pristojen organ države pogodbenice, na katere ozemlju ima ta oseba svoje prebivališče ali bivališče, je odločitev sodišča pravilna.

6. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Tožnik je na primer predložil lastno izjavo o svoji plači, pri čemer ni videti razloga, da potrdila ne bi mogla izdati družba, pri kateri je zaposlen.