Jedro

To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi In 2003/00931. Odločilo je, da mora dolžnik povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 53.856,00 SIT in da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka. Hkrati je zavrnilo predlog upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor, ki presegajo 400 odvetniških točk. Zoper sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe dne 7.10.2003 navedel, da je upnik na podlagi iste sodbe vložil dva izvršilna predloga in sicer 13.2.2003 zoper dolžnika A d.o.o., ki se vodi pod opr. št. In 2003/00180-4 in 14.8.2003 zoper dolžnika R.B., ki se vodi pod opr. št. In 2003/00931. Sodišče o tem ni zavzelo stališča. Dolžnik dostavlja sodbo III Pd 601/2003, iz katere je razvidno, da je sodišče tožbeni zahtevek F.V. v celoti zavrnilo in to tudi v zvezi s časom in načinom prenehanja delovnega razmerja. Sodba še ni pravnomočna, kaže pa, da zahtevek, kot izhaja iz zamudne sodbe, ni utemeljen. Obstaja nevarnost, da bo upnik poplačan tako po izvršilnem predlogu In 2003/00180-4 kot po predlogu, ki ga izpodbija s pritožbo. Ker je upnik fizična oseba brez zaposlitve in rednih prihodkov, obstaja velika nevarnost, da bi dolžnika v primeru pravnomočne sodbe pretrpela nenadomestljivo škodo, zato je dolžnik že v ugovoru z dne 7.10.2003 predlagal, da se izvršba ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ob pritožbi proti sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru, presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v zvezi z odločitvijo o ugovoru. Preizkus izpodbijanega sklepa v tem obsegu v zvezi s pritožbenimi trditvami je pokazal, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Dolžnik v ugovoru trdi, da je upnik vložil najprej izvršilni predlog na podlagi iste sodbe zoper A d.o.o. in R.B. d.n.o. (12.3.2003), v današnji zadevi pa zoper R.B. (18.8.2003). Po dolžnikovem mnenju to ni dopustno, ker obveznost na dolžnika R.B. zaradi solidarne odgovornosti še ni prešla.

Res je, da so razlogi izpodbijanega sklepa o tem, zakaj sta dopustna dva izvršilna postopka, nekoliko zamotani, pa vendarle razumljivi.

Tako ni res, kar trdi pritožba, da sodišče o tem ni zavzelo stališča. Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti in tako ni podana bistvena kršitev določb postopka.

Kot je bilo ugotovljeno v postopku, je izvršilni naslov sodba I Pd 1159/2002 z dne 9.1.2003, izdana zoper A d.o.o. in R.B. d.n.o. Sklep o izvršbi In 2003/00180-3, z dne 11.3.2003 (priloga B5) je bil izdan zoper zgoraj navedeno družbo. Po 1. odst. 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpiskom iz sodnega registra dokaže status družbenika. To, da ima dolžnik v današnji zadevi, R.B. status družbenika, ni sporno. Prav tako ni sporno, da gre za izvršilni naslov, izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo. Družbeniki take družbe namreč po 1. odst. 77. člena oziroma po 1. odst. 101. člena Zakona o gospodarskih družbah odgovarjajo za obveznosti družbe subsidiarno z vsem svojim premoženjem, pri čemer odgovarjajo vsi družbeniki solidarno. Glede na povedano torej ni ovire, da na podlagi istega izvršilnega naslova zahteva upnik poplačilo tako od družbe kot tudi od družbenika. To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika (člen 55/1 ZIZ).

Vprašanje sodbe III Pd 601/2003, na katero se dolžnik sklicuje v pritožbi, je v tem postopku v zvezi z odločitvijo o ugovoru irelevantna. Gre za nove trditve, poleg tega pa zatrjevana sodba ne razveljavlja, odpravlja ali spreminja izvršilnega naslova (člen 55/1 točka 4 ZIZ). Morebitna nenadomestljiva škoda pa tudi ni razlog za ustavitev izvršbe, kot navaja dolžnik v pritožbi.

To torej pomeni, da je sodišče prve stopnje ugovor pravilno zavrnilo.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi (člen 365 točka 2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 15 ZIZ).