Jedro

Že pregled zastavljenih vprašanj pokaže, da večina odgovorov nanje ne bi presegla pomena, ki bi ga imeli za tožnico v obravnavani zadevi. Ali povedano drugače: obča nepomembnost odgovorov na večino zastavljenih vprašanj izhaja že iz njih samih. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso tožnica ne uspe izkazati niti v utemeljitvi svojega predloga. Slednji je tudi sicer problematičen, saj je nesorazmerno dolg. Obsega 50 strani, kar je še enkrat več kot odločba pritožbenega sodišča. Ob tem je spisan kot revizija, ne pa kot predlog za njeno dopustitev, pri tem pa ves čas prepleta vse (dopustne in nedopustne) razloge, zaradi katerih je predlog za dopustitev revizije (oziroma revizijo) mogoče vložiti. Predlog je (nepregledno) prepreden z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami oziroma njihovo grajo, ki sploh ne more biti predmet revizijskega postopka.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je najprej dovolilo spremembi tožbe in nasprotne tožbe, nato pa zavrnilo spremembo tožbe, s katero je tožnica zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 11. 7. 2021, ki sta jo sklenila toženca. Zaradi umika podrejenega zahtevka za ugotovitev, da skupno premoženje obsega denarno vrednost 100 % poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., je v tem delu postopek ustavilo. Nadalje je ugotovilo, da v skupno premoženje tožnice in prvega toženca spadajo nepremičnine (22 alinej), denarna protivrednost 150.250 EUR (ki se nanaša na več odsvojenih nepremičnin, op. Vrhovnega sodišča), 100 % delež v družbi B., d. o. o., dolg 438.000 EUR, vrednost osebnega vozila Toyota Rav4, osebno vozilo BMW X5, denarna sredstva na računih pri SKB, d. d., in NLB, d. d. Ugotovilo je, da znaša delež tožnice na tem premoženju 25 %, delež prvega toženca pa 75 %. Kar sta tožnica in prvi toženec iz naslova skupnega premoženja in deležev na njem zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo. Sodišče je zavrglo tožničino tožbo v delu, v katerem je zahtevala, da skupno premoženje obsega tudi premoženje na Hrvaškem, ter tožbo prvega toženca v delu, v katerem je zahteval, da točno našteto premoženje spada v skupno premoženje. Sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek, da v skupno premoženje spada denarna protivrednost parcele k. o. C., 100 % poslovni delež v družbi A., d. o. o., in da je nična pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, ki sta jo sklenila toženca. Sodišče je zavrnilo tudi podredni zahtevek v zvezi z družbo A., d. o. o., da morata toženca tožnici nerazdelno plačati 1.500.000 EUR. Sodišče je zavrnilo tudi tožničine zahtevke, da se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje z vpisom tožnice, da ji je toženec dolžan plačati 150.000 EUR, da ji je dolžan izstaviti listino, ki ji bo omogočala vpis lastništva na vozilu BMW ter podredna zahtevka za plačilo 7.500 in 14.000 EUR. Po nasprotni tožbi je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je prvi toženec zahteval izročitev listine, na podlagi katere so bo vpisal pri nepremičninah, ki jih je navedel. S posebnim sklepom je sodišče odločilo o stroških postopka – tožnica mora prvemu tožencu povrniti 10.145,35 EUR, drugemu tožencu pa 2.621,54 EUR pravdnih stroškov.

2. Proti odločbi sodišča prve stopnje je pritožbo vložila le tožnica. Višje sodišče ji je delno ugodilo, in sicer je ugotovilo, da v skupno premoženje spada še nepremičnina k. o. D. (do ½), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo ter odločbo sodišča prve stopnje potrdilo. Potrdilo je tudi sklep o stroških ter sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica je v zvezi z odločitvijo višjega sodišča v delu, ki se nanaša na zavrnitev njene pritožbe, vložila predlog za dopustitev revizije. Vsebine predloga Vrhovno sodišče iz razlogov, ki bodo podani v nadaljevanju, ne povzema.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Želja po spremembi paradigme Vrhovnega sodišča v civilnih postopkih – od varovanja zasebnega k varovanju javnega interesa – je z novelama ZPP-D1 in ZPP-E2 dobila normativno podlago. Z novelo ZPP-E je bila skoraj v celoti opuščena ureditev (ne)dovoljenosti revizije po merilu _ratione valoris_.3

6. Temeljno merilo dovoljenosti revizije je z novelo ZPP-E postala pomembnost spornega pravnega vprašanja. V skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče revizijo dopusti, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse, in sicer zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. ZPP postavlja stroge zahteve glede obvezne vsebine predloga in (med drugim) v četrtem odstavku 367.b člena terja: „V predlogu za dopustitev revizije _mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno_, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter _na kratko_ obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.“

8. Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso namenjene same sebi, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča.4 Stroga zakonska zahteva po drugi strani ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku5 in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.6 Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da že vrsto let, zlasti prek obrazloženih sklepov7 o zavrženju predlogov,8 vlagatelje predlogov (torej odvetnike) na to problematiko opozarja.9

9. Tožničin predlog zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP ne ustreza. Tožnica Vrhovnemu sodišču predlaga, da dopusti revizijo glede naslednjih desetih vprašanj:10 _1. Ali je sodišče prve in sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj s strani sodišča tožeči stranki, z nezakonitim postopanjem, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj sodišče ni zaslišalo izvedenca po zadnjih pripombah in ni postavilo novega izvedenca?_ _2. 11Ali je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj s strani sodišča tožeči stranki, z nezakonitim postopanjem, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj sodišče prve stopnje ni dalo izvedencu gradbene stroke nalogo, da oceni vse nepremičnine, ki sodijo v skupno premoženje?_ _3. Ali sta sodišče prve in sodišče druge stopnje pravilno uporabili določbo 12. člena ZZZDR glede (ne)obstoja zunajzakonske skupnosti?_ _4. Ali sta sodišče prve in sodišče druge stopnje zagrešili kršitev 8. člena ZPP, kar je povzročilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?_ _5. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, glede določitve deležev zakoncev na skupnem premoženje in ali je sodišče pri takšnem obsegu skupnega premoženja dolžno po določbi 243.člena ZPP ugotavljati vrednost slednjega z izvedencem gradbene stroke, zaradi pravilne določitve deležev na skupnem premoženje, ob obstoju večjega posebnega premoženja, ki se je prelilo v skupno?_ _6. Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da poslovni delež v družbi A. d. o. o. ne sodi v skupno premoženje tožnice in prvega toženca?_ _7. Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjena med tožencema, SV 313/05 z dne 16.3.2005, v družbi A. d. o. o. ni nična?_ _8. Ali sta sodišče prve in sodišče druge stopnje, pri dokazni oceni izvedenih dokazov glede vprašanja obstoja skupnega premoženja glede 100% poslovnega deleža v omenjeni družbi in glede ugotavljanja nagibov /namenov za sklenitev izpodbijanega pravnega posla zagrešili kršitev 8. člena ZPP, kar je povzročilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?_ _9. Ali sta sodišče prve in sodišče druge stopnje, pri dokazni oceni izvedenih dokazov glede obsega posebnega premoženja prvega toženca zagrešili kršitev 8. člena ZPP, kar je povzročilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?_ _10. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, glede določitve deležev zakoncev na skupnem premoženje in ali je sodišče pri takšnem obsegu skupnega premoženja dolžno po določbi 243.člena ZPP ugotavljati celotno vrednost slednjega z izvedencem gradbene/ekonomske stroke, zaradi pravilne ugotovitve obsega skupnega premoženja in posledično določitve deležev na skupnem premoženje, ob obstoju večjega posebnega premoženja, ki se je prelilo v skupno?_

10. Že pregled zastavljenih vprašanj pokaže, da večina odgovorov nanje ne bi presegla pomena, ki bi ga imeli za tožnico v obravnavani zadevi. Ali povedano drugače: obča nepomembnost odgovorov na večino zastavljenih vprašanj izhaja že iz njih samih. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso tožnica ne uspe izkazati niti v utemeljitvi svojega predloga. Slednji je tudi sicer problematičen, saj je nesorazmerno dolg. Obsega 50 strani, kar je še enkrat več kot odločba pritožbenega sodišča. Ob tem je spisan kot revizija, ne pa kot predlog za njeno dopustitev, pri tem pa ves čas prepleta vse (dopustne in nedopustne) razloge, zaradi katerih je predlog za dopustitev revizije (oziroma revizijo) mogoče vložiti. Predlog je (nepregledno) prepreden z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami oziroma njihovo grajo, ki sploh ne more biti predmet revizijskega postopka (drugi odstavek 370. člena ZPP). Tega se predlagateljica sicer (vsaj na teoretični ravni) zaveda, ker skuša ugotovljeno dejansko stanje napasti pod krinko bistvenih kršitev postopka, vendar analiza navedb v predlogu pokaže, da gre v pretežni meri za nestrinjanje z dokazno oceno ter ponavljanje dosedanjih, zlasti pritožbenih navedb, pri čemer se predlog z argumenti iz izpodbijane odločbe ne sooči, temveč jim nasprotuje „na počez“. Utemeljitev je dolgovezna in hkrati nepovezana, razdrobljena (na nekaterih straneh je po 13 in več odstavkov, ki so povsem brez smisla), posamezni pasusi se dobesedno ponovijo po dvakrat, nekateri celo po trikrat, itd. 11. Skratka, zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precendenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja četrti odstavek 367. b člena ZPP, niso bile spoštovane. Vrhovno sodišče je zato izreklo prav v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka 367. b člena ZPP.12

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 45/2008. 2 Uradni list RS, št. 10/2017. 3 S prehodnimi določbami je bila enaka ureditev sprejeta za delovne in socialne spore, upravne spore ter nepravdne postopke. Betetto, N., Novela ZPP-E in postopek pred Vrhovnim sodiščem RS, Pravni letopis 2020, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 1/2020, str. 25. 4 Tako Vrhovno sodišče v sklepu II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017. 5 Izjema velja le za stranke, ki so same opravile pravniški državni izpit. 6 Tako Pavčnik, T., Igla v senu, Pravna praksa 8/2022, str. 18. 7 Sklepov o ne dopustitvi predloga namreč ni treba obrazložiti (drugi odstavek 367.c člena ZPP). 8 Poleg tega so opozorila podana tudi v strokovnih prispevkih. Glej Betetto, N., navedeno delo, Pavčnik, T., navedeno delo, in drugi. 9 Primerjaj sklepe II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 318/2021 z dne 20. 10. 2021 in drugi. 10 Vprašanja so v nadaljevanju povzeta tako, kot so zapisana v predlogu, s slovničnimi in jezikovnimi nepravilnostmi vred. 11 Predlagateljica to vprašanje označi kot „podvprašanje“ k prejšnjemu. 12 Enako sankcijo je izreklo v primerljivih zadevah II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022 in III DoR 7/2022 z dne 10. 5. 2022.