Jedro

Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi morala biti zagotovljena vročitev plačilnega naloga samo njegovemu zakonitemu zastopniku. V dejanskih okoliščinah tega primera se najemnik na naslovu sedeža dolžnika, ki z njegovo vednostjo prevzema pošto, šteje za delavca dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo, da je umaknjen ugovor zoper sklep o izvršbi. Ugotovilo je, da dolžnik ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi ni plačal sodne takse, ki jo mora plačati po predpisih o sodnih taksah. Dolžniku je bil plačilni nalog z dne 9. 9. 2020 vročen 11. 9. 2020, rok za plačilo sodne takse je iztekel 21. 9. 2020. Dolžnik ni plačal sodne takse niti v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, niso pa bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ni dobil vročenega plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor, saj bi morala biti zagotovljena osebna vročitev. Na naslovu ima najemnike, ki niso pooblaščeni za sprejemanje pošte in nimajo nobene povezave z družbo, zato sklepa (vročilnice) ni podpisal zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba. Najemniki niso obvestili dolžnika, da jim je pismonoša vročil pošto za družbo. Zaradi vročitve napačnemu subjektu, ki je podpisal za družbo in s to ni imel nobene povezave niti pooblastila, rok za plačilo takse ne bo pričel teči preden ne bo zagotovljena vročitev plačilnega naloga dolžniku oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da dolžnik ni predložil dokazila, da je poštno pošiljko prevzel kdo, ki ni pooblaščen oziroma oseba iz družbe. Ni sprejeti navajanj, da je pošto prevzel tretji, saj je na pisemski pošiljki vedno označen prejemnik. Ne gre verjeti, da bi uslužbenec pošte izročil pisemsko pošiljko proti podpisu tretji nepooblaščeni osebi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor dolžniku 11. 9. 2020 na podlagi vročilnice v spisu. Iz te izhaja, da je bil plačilni nalog poslan na sedež dolžnika in da je bila vročitev opravljena osebno proti podpisu prejemnika pisanja. Vročevalec ni napisal nobene pripombe ob vročitvi plačilnega naloga. Ta vročilnica ni edina v spisu za dolžnika, temveč sta še dve in sicer prva za vročitev sklepa o izvršbi s predlogom 1. 9. 2020 ter druga za vročitev izpodbijanega sklepa 12. 10. 2020. Ob primerjavi podpisov prejemnika na vseh treh vročilnicah je mogoče ugotoviti, da jih je podpisala ista oseba. Ob vročitvi sklepa o izvršbi s predlogom in izpodbijanega sklepa je dolžnik odreagiral ter vložil pravni sredstvi, se pravi je bil s pisanjema gotovo seznanjen, ob vročitvi plačilnega naloga pa ni plačal sodne takse v danem roku.

6. ZPP v 133. členu določa, da se pravnim osebam, kar je dolžnik, vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Po prvem odstavku tega člena se vročajo pisanja tudi, kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec.

7. Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi morala biti zagotovljena vročitev plačilnega naloga samo njegovemu zakonitemu zastopniku. V skladu s prej povzeto določbo ZPP se lahko pisanje vroči tudi pooblaščeni osebi ali delavcu v poslovnem prostoru. Delavec v smislu 133. člena ZPP je lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oz. nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom1. Dolžnik navaja, da ima na naslovu sedeža najemnike. Vendar glede na vročitev vseh pisanj v tej zadevi isti osebi dopušča, da ta oseba zanj podpisuje vročilnice in prevzema pisanja. Se pravi je seznanjen z ravnanji prevzemnika in ga tolerira. Kakšna je medsebojna komunikacija med to osebo, ki naj bi bila eden od najemnikov, in dolžnikom je stvar njunega razmerja. Zato navedba, da ga najemniki niso obvestili, da jim je pismonoša vročil pošto za družbo, ni utemeljena. V dejanskih okoliščinah tega primera se najemnik na naslovu sedeža dolžnika, ki z njegovo vednostjo prevzema pošto, šteje za delavca dolžnika. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, priče in postavitvijo izvedenca grafologa, saj ni bilo odločilno kdo poimensko naj bi podpisal vročilnico. Sporno je samo bilo pravno vprašanje, ali se v dejanskih okoliščinah te zadeve podpisnik vročilnice šteje za delavca. Odgovor je bil pritrdilen.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Sklep VSC II Ip 201/2020, ki se sklicuje na sodbi VSL II Cpg 785/2017, VSL I Cpg 678/2000, sklep VDS Pdp 1792/2003, sklep in sodba VSL I Cpg 713/2004, sodbi VDSS Pdp 1572/2008, VSL II Cp 2688/2009, sklep VSL II Ip 2155/2011, sodba VSL I Cpg 116/2013, sklepa VSL I Cpg 1282/2012, VSL III Ip 4931/2013.