Jedro

Stranka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedjo lahko potrdila ali ovrgla. Navesti mora torej, o katerih (konkretnih) dejstvih bo ta oseba izpovedovala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 42576/2013 z dne 26. 3. 2013 v prvem in tretjem odstavku izreka ostane v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki v roku osmih dni plačati 108,00 EUR stroškov postopka, z obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo je tožena stranka vložila pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V tovrstnih sporih lahko sodišče odloči brez razpisa naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni izrecno zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). V konkretni zadevi takšne izrecne zahteve za izvedbo naroka pravdni stranki nista podali (zgolj določen dokazni predlog, npr. za zaslišanje prič, v skladu s sodno prakso in pravno teorijo ne zadošča),(1) pisni dokazi pa so tudi po presoji pritožbenega sodišča dajali dovolj podlage za odločitev. Smiselno zatrjevana kršitev določb postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

6. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zavrnilo dokazne predloge tožene stranke (tj. predlog za zaslišanje pravdnih strank in priče N. C.). Stanka, ki predlaga, da se določena oseba zasliši, mora namreč podati ustrezno trditveno podlago, ki jo bo ta oseba s svojo izpovedjo lahko potrdila ali ovrgla (236. člen ZPP). Navesti mora torej, o katerih (konkretnih) dejstvih bo ta oseba izpovedovala. Le tako lahko sodišče presodi, ali je izvedba dokaza smotrna oziroma ali se bodo z njim dokazovala pravno relevantna dejstva. Tožena stranka o tem, kaj naj bi izpovedale osebe, ki jih je predlagala za zaslišanje, ni podala nobenih trditev. Ko je tako, pa sodišče prve stopnje z zavrnitvijo takšnih, nesubstanciranih dokaznih predlogov ni kršilo pravice tožene stranke do obravnavanja pred sodiščem (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).(2)

7. Glede na navedeno in ob upoštevanju neizpodbitnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (prim. prvi odstavek 458. člena ZPP), da je tožeča stranka v skladu z naročilom tožene stranke zanjo opravila uvozno carinjenje, ki vključuje tudi založitev uvoznega DDV-ja, tožena stranka pa teh storitev ni plačala, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženo stranko obsodilo na plačilo vtoževanega zneska, pravilna in skladna z zakonsko normo prvega odstavka 776. člena Obligacijskega zakonika. Ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

8. Na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.

(1) Glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722 in odločbi VSL II Cp 511/2011 z dne 28. 6. 2011, II Cp 2634/2012 z dne 27. 2. 2013 ter sklep VS RS III Ips 171/2009 z dne 7. 9. 2010. (2) Primerjaj sodba in sklep VS RS II Ips 519/2005 z dne 20. 12. 2007, sodba VS RS II Ips 160/2002 z dne 7. 11. 2002 in J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 2. knjiga, str. 353 in 358.