U-I-194/00

21. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Valentina Mežana z Bleda na seji dne 21. novembra 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. člena Odloka o razglasitvi gozda s posebnim namenom, po katerem poteka Gozdna učna pot - Predtrški gozd (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/2000) v delu, ki med zemljišča na tem območju uvršča parc. št. 695 k.o. Predtrg, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija Odlok o razglasitvi gozda s posebnim namenom, po katerem poteka Gozdna učna pot - Predtrški gozd (v nadaljevanju Odlok), v delu, ki se nanaša na zemljišče na parc. št. 695 k.o. Predtrg, ki je v njegovi lasti. Pobudnik navaja, da izpodbijana določba Odloka neresnično razglaša njegov travnik, ki je kmetijsko zemljišče, za gozd. Z Občino naj bi se skušal večkrat dogovarjati, vendar ni bil uspešen. Odlok naj bi v izpodbijanem delu posegal v njegovo lastninsko pravico in predstavlja delno podržavljenje, kar Zakon, Ustava in "17. člen Resolucije o človekovih pravicah" ne dopuščajo. Zoper Zavod za gozdove Slovenije naj bi namreč vložil tožbo, s katero zahteva odškodnino, vendar sodišče zahtevku ni ugodilo, zato je vložil pritožbo.

2.Občina Radovljica v odgovoru navaja, da Odlok v IV. poglavju ureja nadomestila zaradi omejitev pri gospodarjenju z gozdovi tako, da predvideva možnost, da lastniki zahtevajo davčne olajšave, odškodnine ali pri večjih omejitvah odkup gozda.

Pobudnik naj doslej ne bi vložil takšnega predloga ali zahteve, znano pa ji je, da ima na sodišču spor glede obravnavanega zemljišča. Občina meni, da pobudnik ni pojasnil, katera določba Odloka naj bi bila nezakonita.

B.

3.Odlok v 3. členu ureja območje razglasitve. Predmet razglasitve je po citirani določbi gozd oziroma parcela, po kateri poteka sama steza in na njej stoji objekt učne poti. Med parcelami, ki so navedene v nadaljevanju, je našteto tudi zemljišče parc. št. 695 k. o. Predtrg, ki je v lasti pobudnika.

4.Po 2. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. - v nadaljevanju ZG) ureditveno območje gozdov lahko obsega tudi negozdna zemljišča, ki ne izpolnjujejo pogojev za ureditveno območje po drugih predpisih.

Splošen očitek pobudnika, da Odlok njegovo zemljišče razglaša za gozd, čeprav je travnik, je zato neutemeljen.

5.Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, pod določenimi pogoji omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Po 46. členu ZG se s predpisom, s katerim se gozd razglasi za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom, določijo režim gospodarjenja s takim gozdom, izvajalec tega režima in zavezanec za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve in opreme gozda s posebnim namenom. Če se z razglasitvijo gozda za varovalni gozd ali za gozd s posebnim namenom omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, ima lastnik pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine po predpisih o razlastitvi oziroma lahko zahteva, da Republika Slovenija ali lokalna skupnost, ki je gozd razglasila za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, ta gozd odkupi. Če lastnik to zahteva, je razglasitelj gozd dolžan odkupiti. Zmotno je zato stališče pobudnika, da Ustava in Zakon ne dopuščata omejitev lastninske pravice. Vendar je omejitev lastninske pravice dopustna le pod pogoji, določenimi v Ustavi in Zakonu.

Njegovega očitka, da tudi 17. člen "Resolucije o človekovih pravicah" ne dopušča omejitev lastninske pravice, ni mogoče preizkusiti, ker ni razvidno, na kateri akt se pobudnik sklicuje.

6.Iz dokumentacije, ki jo je priložil pobudnik, izhaja, da je bila na njegovem zemljišču gozdna učna pot že pred uveljavitvijo ZG, saj mu je od leta 1993 Gozdno gospodarstvo Bled iz tega naslova plačevalo sporazumno določeno letno odškodnino (najemnino), ki jo pobudnik sedaj terja od Zavoda za gozdove Slovenije. Odlok je nato na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZG uskladil ureditev obravnavanega območja z Zakonom. Občina je tako z Odlokom po pooblastilu iz četrtega odstavka 94. člena ZG in po drugem odstavku 44. člena citiranega zakona razglasila obravnavano območje za gozd s posebnim namenom, med drugim zaradi nadaljevanja njegove poudarjene poučne funkcije. Na podlagi 46. člena ZG Odlok opredeljuje območje urejanja, način in omejitve gospodarjenja na njem ter nadomestila, ki izhajajo iz prilagojenega načina gospodarjenja, skupaj z zavezancem za njihovo plačilo. Po 10. členu Odloka ima lastnik v primeru, če se z razglasitvijo gozda za gozd s posebnim namenom omeji uživanje lastnine oziroma uveljavljanje lastninske pravice na gozdu, pravico zahtevati ustrezne davčne olajšave ali pravico do odškodnine, pri večjih omejitvah pa lahko zahteva, da mu razglasitelj ta gozd odkupi. Vendar Občina kot sedanja zavezanka zatrjuje, da pobudnik pri njej teh pravic sploh ni uveljavljal.

Zato je zmotno njegovo prepričanje, da mu Odlok to pravico odvzema.

7.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić