Jedro

Tožeča in tožena stranka sta dne 7.5.1996 sklenili Dogovor o poravnavi dolga za poplačilo izstavljenih računov za mesec februar in mesec marec, v katerem je tožena stranka označena kot odjemalec, tožeča stranka pa kot dobavitelj plina za centralno ogrevanje. Tožena stranka je tudi na vseh računih, priloženih predlogu za izvršbo (priloge A1 do A3 sodnega spisa) prav tako kot v omenjenem dogovoru označena kot odjemalec. Ker tega dejstva tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni izpodbijala, niti ni dala o tem kakšnega smiselnega pojasnila (npr. da je šlo za pomoto), tekom postopka pa je še delno poravnavala vtoževano terjatev, ni bilo potrebe, da bi tožeča stranka še kako drugače dokazovala pasivno legitimiranost tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod točko 1. odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ... z dne ...

ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 36.129,00 SIT in zakonite zamudne obresti od zneska 449.691,00 SIT od 13.2.1996 do 5.5.1996, od zneska 30,00 SIT od 13.2.1996 do 25.8.1996, od zneska 423.281,00 SIT od 31.5.1996 do 2.6.1996, od zneska 313.498,00 SIT od 1.7.1996 do 25.8.1996, od zneska 36.129,00 SIT od 26.4.1996 dalje do plačila ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v znesku 14.599,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.5.1996 dalje do plačila.

Pod točko 2. je sklep o izvršbi zaradi delnega umika tožbe razveljavilo v 1. točki izreka za znesek glavnice 113.528,00 SIT in pod točko 3. odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje pravdne stroške.

Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa, sklicujoč se na določbe ZPP/99, "zaradi kršitev po členu 339/2 tč.14 ZPP, zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja po členu 340. ZPP in zaradi napačne uporabe materialnega prava po členu 341. ZPP." Navaja, da ni pasivno legitimirana, kar je zatrjevala že v pravdnem postopku. S tožečo stranko namreč ni imela sklenjene nobene pogodbe, pač pa je bila samo posrednik plačil stanovalcev, katerih stanovanje upravlja. Pritožnica meni, da je tožeča stranka tista, ki bi morala dokazati, da je S. z. E. kot tožena stranka v tej tožbi pasivno legitimirana. To bi tožeča morala dokazati s pogodbo ali s katerimkoli dokazom, da obstaja med njima poslovni odnos, na podlagi katerega bi lahko tožeča stranka zahtevala plačilo od tožene stranke.

Takšne pogodbe pa tožeča stranka nima. Res, da je bil med njima sklenjen dogovor o plačilu obveznosti, vendar samo za dva računa, za mesec februar in marec 1996, ki jih je tožena stranka poravnala. Tak dogovor pa še ne dokazuje pasivne legitimacije tožene stranke.

Pritožnica sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, tako da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Tožeča stranka je po prejemu pritožbe tožene stranke vložila pravočasen odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je pritožba tožene stranke neutemeljena, saj je tožeča stranka obstoj pasivne legitimacije tožene stranke dokazala s predložitvijo Dogovora o poravnavi dolga z dne 7.5.1996, v katerem se je tožena stranka zavezala kot odjemalec. Ker veljavnosti tega dogovora tožena stranka v postopku ni nasprotovala, ampak se je nanj celo sama sklicevala, tožeča stranka zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo obdrži v veljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ne pove, v čem naj bi bila podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (oz. po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP/77), pritožbeno sodišče pa tudi pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti ni našlo nobene (absolutne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. odst. 354. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov dovolj pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tej podlagi zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Tožeča in tožena stranka sta dne 7.5.1996 sklenili Dogovor o poravnavi dolga za poplačilo izstavljenih računov za mesec februar in mesec marec, v katerem je tožena stranka označena kot odjemalec, tožeča stranka pa kot dobavitelj plina za centralno ogrevanje. Tožena stranka je tudi na vseh računih, priloženih predlogu za izvršbo (priloge A1 do A3 sodnega spisa) prav tako kot v omenjenem dogovoru označena kot odjemalec. Ker tega dejstva tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni izpodbijala, niti ni dala o tem kakšnega smiselnega pojasnila (npr. da je šlo za pomoto), tekom postopka pa je še delno poravnavala vtoževano terjatev, ni bilo potrebe, da bi tožeča stranka še kako drugače dokazovala pasivno legitimiranost tožene stranke.

Trditev pritožnice, da ni pasivno legitimirana in da z tožečo stranko nima sklenjene nobene pogodbe, ter da je samo posrednik plačil stanovalcev, ob njeni popolni pasivnosti v postopku na prvi stopnji, tudi v pritožbenem postopku ni mogoče sprejeti (1. odst. 494.a člen ZPP). Po povedanem je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in dovolj popolno ugotovilo, nanj pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).