Jedro

Predlagatelju ni uspelo izkazati, da je objekt, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep, njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva. Na predlagatelju je bilo trditveno in dokazno breme, da navede in izkaže vse okoliščine, ki so pomembne za varstvo pravice do spoštovanja doma.

Načelni obveznosti sodišča do izvedbe predlaganih dokazov ustreza odgovornost stranke za ustrezno substanciranje dokaznih predlogov. Ne zadošča, da stranka (udeleženec) dokaz le predlaga, jasno mora tudi pojasniti, katero dejstvo naj bi se s predlaganim dokazom ugotavljalo in za kaj naj bi bil dokaz relevanten.

Zgolj sklicevanje na posamezne dokaze ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Če udeleženec ne navede potrebnih dejstev in ne predlaga ustreznih dokazov, sodišče predlog zavrne, ker mora o dejstvih sklepati na podlagi pravila o dokaznem bremenu.

Pravno pravilna je presoja, da predlagatelj ni izkazal predpostavke iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena GZ-1 za dopustnost presoje nesorazmernosti posega v predlagateljev dom. Zato z vsebinsko presojo izrečenega ukrepa niti ni bilo mogoče pričeti (prvi in drugi odstavek 105. člena GZ-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ne dopusti presoje nesorazmernosti posega izrečenega v predlagateljev dom po 105. členu Gradbenega zakona (GZ-1)1. Tako je odločilo po ugotovitvah, da predlagatelj ne v predlogu z dne 28. 12. 2023 ne med postopkom po opravljenem materialnem procesnem vodstvu za dopolnitev navedb ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju predpostavk za dopustnost vodenja sodnega postopka za presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom glede nepremičnine v k. o. X parc. št. 100 (ID 0000) iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena DZ-1, to je da je stavba, katere odstranitev je predvidena s sklepom o izvršbi, predlagateljev dom ali dom osebe, ki tam prebiva.

2.Predlagatelj vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP2 v zvezi z 42. členom ZNP-13. Sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi nejasnega in nerazumljivega izreka. V njem ni opisan predlagateljev predlog niti obravnavana nepremičnina, zato se sklepa ne da vsebinsko preizkusiti. Razlogi in zaključki v sklepu so protispisni. Predlagatelj je predložil dokazila, da je obravnavana nepremičnina enotna (stanovanjski del, poslovni del in obravnavani adaptirani del nepremičnine, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa na naslovu ...). Sodišče bi v skladu z načelom ekonomičnosti lahko izvedlo dokaz z ogledom kraja nepremičnine v neposredni bližini sodišča. Z neposredno zaznavo stanja v naravi in s prepoznavo enovitosti gradnje ter z zaslišanjem predlagatelja bi se lahko prepričalo o utemeljenosti predloga. V nepremičnini, ki je celota, prebiva predlagatelj z družino. Ni mogoče odstraniti dela nepremičnine brez nevarnosti za porušenje ali bistveno poškodbo celotne nepremičnine. S tem je predlagatelj dokazal, da gre za njegov dom, v katerem z družino dejansko prebiva. Sodišče je izdalo sklep preuranjeno, na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

3.Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo. Opozarja na prepozne, neupravičene in nedokazane pritožbene novote glede enotnosti nepremičnine. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sklep ni obremenjen z očitanima absolutnima bistvenima kršitvama pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi pomanjkljivosti v izreku. Predlog v predlagalnem nepravdnem postopku, kakršen je obravnavani razen pri denarnih zahtevkih ne potrebuje natančnega in določnega zahtevka. Zadostna je navedba, kakšno odločitev sodišča udeleženec želi oziroma kakšno delovanje sodišča išče in iz kakšnega dejanskega stanu (23. člen ZNP-1). Sodišče prve stopnje na sam predlog pri izreku odločbe ni vezano. V obravnavanem primeru ni dopustilo predlagateljevega predloga za sodno varstvo, predvideno v prvem odstavku 105. člena GZ-1. Pri izreku je sledilo zakonskemu besedilu prvega odstavka 105. člena GZ-1 4. Nedvomno bi bila boljša, jasnejša, preglednejša in pravilnejša natančnejša opredelitev predlagateljevega predloga že v izreku sklepa s konkretizacijo inšpekcijskega ukrepa in nepremičnine, na katero se nanaša. Vendar neindividualiziran izrek glede inšpekcijskega ukrepa in nepremičnine, na katerega se nanaša, v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je iz obrazložitve sklepa sicer jasno razvidno, kaj je predlagatelj zahteval, kaj je sodišče obravnavalo, in kateri predlog je zavrnilo oziroma katerega sodnega varstva ni dopustilo. Vsebinski preizkus sklepa je zaradi popolne obrazložitve kljub posplošenemu nekonkretiziranemu izreku mogoč. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

6.Pritožbeni očitki o protispisnih razlogih in zaključkih sklepa so premalo konkretizirani, da bi bilo mogoče nanje odgovoriti. Na absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zato jo mora, da si zagotovi pritožbeni preizkus, pritožnik določno zatrjevati in dokazati. Napak pri prenosu vsebine dokazov v obrazložitev sklepa pa pritožnik niti ne navaja. Ker jih pritožbeno sodišče ni dolžno samo iskati, na ta pritožbeni očitek ne bo odgovarjalo.

7.S sklicevanjem na protispisnost pritožnik dejansko graja odločitev sodišča, ki je zavrnilo izvedbo z njegove strani predlaganih dokazov, in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Ne more uspeti, kajti predlagani dokazi so obrazloženo in pravilno zavrnjeni v točki 4 sklepa, dejansko stanje o neizkazani predpostavki iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena GZ-1 pa je v okviru podane trditvene in dokazne podlage predlagatelja pravilno in popolno ugotovljeno.

8.Nepravdni postopek za sodno presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom je predlagalni postopek. Začne se na predlog predlagatelja (prvi odstavek 105. člena GZ-1 in prvi odstavek 2. člena ZNP-1). V predlagalnem nepravdnem postopku sodišče nima oficioznih pooblastil. Po smiselni uporabi ZPP velja razpravno načelo: vsak udeleženec mora navesti dejstva in dokaze, na katera opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnega udeleženca (7. in 212. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9.Predlagatelj ne izpodbija ugotovitve sodišče prve stopnje, da je bil dokaz z listinami kljub opravljenemu materialno procesnemu vodstvu brez opravičila predlagan prepozno (po zaključenem naroku), da za izvedbo dokaza z zaslišanjem predlagatelja kljub opozorilom na posledice ni bil založen predujem za tolmača niti zagotovljen tolmač s strani predlagatelja samega, in da je bil predlagani ukrep neprimeren dokaz za ugotavljanje pravno relevantnih dejstev, da je bil obravnavani objekt pred izdajo inšpekcijskega ukrepa dom predlagatelja ali njegove družine. Tudi v predlagalnem nepravdnem postopku, v katerem sodišče ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti, velja načelna dolžnost, da sodišče izvede predlagane dokaze, ki pa ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi, kot jih je v obravnavanem primeru ugotovilo in navedlo ter obrazložilo sodišče prve stopnje, jih je dovoljeno obrazloženo zavrniti. Med upravičene razloge sodi izvedba neprimernih dokazov (v obravnavanem primeru: ogled), prepoznih dokazov (v obravnavanem primeru: predložene listine) in tistih dokazov, za katere predlagatelj ne založi stroškov, potrebnih za njihovo izvedbo (v obravnavanem primeru: zaslišanje predlagatelja; - prvi in tretji odstavek 153. člena ZPP v zvezi s 142. členom ZNP-1). Dodati je treba, da načelni obveznosti sodišča do izvedbe predlaganih dokazov ustreza odgovornost stranke za ustrezno substanciranje dokaznih predlogov. Ne zadošča, da stranka (udeleženec) dokaz le predlaga, jasno mora tudi pojasniti, katero dejstvo naj bi se s predlaganim dokazom ugotavljalo in za kaj naj bi bil dokaz relevanten. Temu bremenu predlagatelj (vsaj) pri predlaganju listinskih dokazov ni zadostil.

10.Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni in presoji sodišča prve stopnje, da predlagatelju ni uspelo izkazati, da je objekt, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep, njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva. Na predlagatelju je bilo trditveno in dokazno breme, da navede in izkaže vse okoliščine, ki so pomembne za varstvo pravice do spoštovanja doma. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje v točki 8 sklepa ju ni zmogel. Ne le, da ni predlagal ustreznih dokazov. Po pravilni oceni sodišča prve stopnje kljub opravljenemu materialnemu procesnem vodstvu ni zadostil niti svojemu trditvenemu bremenu, saj ni podal nobenih relevantnih vsebinskih navedb o svojem bivanju ali bivanju njegove družine v obravnavanem objektu v času inšpekcijskega ukrepa. Skliceval se je zgolj na svoje zaslišanje, ki pa ga zaradi predlagateljevega neznanja slovenskega jezika in neplačanega predujma za tolmača ni bilo mogoče izvesti. Izvedba dokazov je namenjena dokazovanju že zatrjevanih dejstev. Zgolj sklicevanje na posamezne dokaze ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Če udeleženec ne navede potrebnih dejstev in ne predlaga ustreznih dokazov, sodišče predlog zavrne, ker mora o dejstvih sklepati na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.Sodišče je na podlagi predloženih fotografij in listinske dokumentacije nasprotnega udeleženca ugotovilo, da v obravnavani stavbi v času izdaje inšpekcijskega ukrepa ni bival nihče; - da predlagatelj na naslovu nepremičnine nima prijavljenega niti začasnega prebivališča; - da je navajal, da je opravil gradbeni poseg na obravnavani stavbi, ki je bil predmet inšpekcijskega ukrepa, z namenom (bodočega) bivanja predlagatelja in njegove družine v njem in da ni niti navajal niti dokazoval, da je bil objekt že pred gradbenim posegom njegov dom ali dom njegove družine. Ob takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema, ker imajo oporo v pravilno ocenjenem procesnem gradivu, je pravno pravilna presoja, da ni izkazal predpostavke iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena GZ-1 za dopustnost presoje nesorazmernosti posega v predlagateljev dom. Zato z vsebinsko presojo izrečenega ukrepa niti ni bilo mogoče pričeti (prvi in drugi odstavek 105. člena GZ-1). Pritožbeno prepričanje, da je predlagatelj dokazal, da obravnavana nepremičnina predstavlja njegov dom, kjer dejansko prebiva skupaj z družino, je zmotno.

12.Pritožnik ključnih dejanskih ugotovitev in pravilne pravne presoje sodišča prve stopnje z ničemer ne omaje. Niti v pritožbi namreč z ničemer vsebinsko ne pojasni dejanske povezanosti z obravnavano nepremičnino, to je kdaj, kako in na kakšen način oziroma v katerem delu stavbe, za katero v pritožbi trdi, da gre za enoten - povezan objekt, je bival z družino pred gradbenim posegom oziroma inšpekcijskim ukrepom, pa tudi ne morebitnih drugih osebnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je obravnavani objekt pred gradbenim posegom in inšpekcijskim ukrepom predstavljal njegov dom. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju sodišča prve stopnje, da stavba, ki se (šele) gradi z namenom, da bo postala dom osebe, (še) ne predstavlja doma te osebe ali doma njegove družine.

13.Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Ker tudi ni obremenjena z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 199/21 s spremembami.

2Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

3Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

4Ta glasi: Sodišče v nepravdnem postopku s sklepom dopusti presojo nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom, če: - je predlog vložil predlagatelj na podlagi sklepa pristojnega inšpekcijskega organa o prekinitvi postopka za odlog izvršbe in napotitvi predlagatelja na sodni postopek ugotavljanja nesorazmernosti posega izrečenega ukrepa v predlagateljev dom, - je predlog vložen v predpisanem roku, - ne gre za nevarni objekt, - predlagatelj izkaže da je objekt, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 23 Gradbeni zakon (2021) - GZ-1 - člen 2, 105, 105/1, 105/1-4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212